SVET IN MI
Težave pri uporabi digitalnih storitev
V zadnjem času se v razpravah o aktivnem staranju pojavljajo resna opozorila, da ima veliko starejših ljudi težave pri uporabi storitev, ki postajajo vse bolj samo digitalne. Bančne institucije na Norveškem so se dogovorile, da morajo banke svojim strankam zagotavljati tudi nedigitalne oziroma analogne storitve. V lanskem letu so zato sprejele kodeks ravnanja o finančni vključenosti, ki natančno opredeljuje, kako bodo banke pristopile k tistim strankam, ki imajo težave z digitalnim poslovanjem.
Na prvo mesto so postavile razpoložljivost analognih bančnih storitev. Banka mora stranki zagotoviti dostopnost storitev: pridobivanje podatkov o računu, plačevanje računov in izvajanje plačilnih prenosov brez uporabe spletne rešitve. Poudarjajo odgovornost za informiranje in svetovanje ter obveznost banke, da svetuje strankam, ki ne obvladajo uporabe storitev digitalnega bančništva. Na voljo mora biti enostaven dostop do informacij. Kadar je to potrebno, mora banka zagotavljati enostavno dostopne informacije tudi strankinim najbližjim sorodnikom. Navodila za uporabo digitalnih rešitev morajo biti čim bolj nazorna. V primerih, ko nekdo potrebuje pomoč in podporo pri opravljanju bančnih storitev, mora biti zagotovljen enostaven postopek vzpostavitve finančnega pooblastila oziroma pooblastila za vodenje bančnega računa.
Banke na Norveškem so tako postavile nekakšen zgled, kaj bi morale narediti tudi druge ustanove. S težavami digitalnega dostopa se starejši srečujejo tudi v zdravstvu, javni upravi in še kje. Sporočilo, ki ga prinaša omenjeni kodeks, je pomembno za vse, ki ne morejo uporabljati digitalnih storitev, obenem pa je tudi spodbuda starejšim, da se vključijo v potrebne akcije za lajšanje težav z digitalizacijo v svojem okolju.
Povzeto po finansnorge.no
Lačni kulture in umetnosti
Ljudje, ki živijo v zelo negotovih finančnih okoliščinah, imajo kljub temu pravico do uživanja v umetnosti in kulturi. Avstrijski program Lačni kulture in umetnosti omogoča tudi družbeno deprivilegiranim slojem udeležbo na kulturnih dogodkih.
S tako imenovano kulturno izkaznico (Kulturpass) lahko socialno šibkejši in ogroženi pridobijo možnost prostega vstopa na številne kulturne dogodke, razstave in prireditve. Pobuda je nastala že leta 2003 na državni ravni ob zavedanju, kakšnega pomena je dostopnost kulture za vse prebivalce. Upravičenci do kulturne izkaznice so prebivalci Avstrije, ki bi želeli prisostvovati kulturnim dogodkom, pa si tega zaradi materialne stiske ne morejo privoščiti – ljudje, ki živijo s socialno podporo, upokojenci z minimalno pokojnino, brezposelni, begunci … Za izkaznico morajo zaprositi s posebno vlogo in vsemi dokazili, ki potrjujejo njihov status. Izkaznice izdaja in distribuira organizacijska mreža za boj proti revščini in socialni izključenosti v sodelovanju s številnimi dobrodelnimi organizacijami in javnimi ustanovami, razdeljenimi po avstrijskih zveznih deželah. Ker se socialni status lahko hitro spremeni, je njihova veljavnost omejena na največ eno leto. Vsaka kulturna ustanova, ki je vključena v program (in vključena je velika večina državnih muzejev, galerij ter številna gledališča in koncertne hiše), zagotavlja prost vstop imetnikom kulturne izkaznice. Če gre za prireditve z omejenim številom sedežev, je določeno število sedežev predvideno za imetnike izkaznice, zato prost vstop v tem primeru seveda ni zagotovljen, treba se je tudi vnaprej najaviti. Že bežen pregled po dunajskih kulturnih ustanovah pokaže, da je z izkaznico mogoč prost vstop v praktično vse muzeje in galerije v avstrijskem glavnem mestu, tudi v opero in gledališče (z omejenim številom sedežev), prav tako pa tudi na številne kulturne prireditve, namenjene otrokom in mladini.
Povzeto po hungeraufkunstundkultur.at
