št. 3, marec 2008
UVODNIK
V zadnjih dneh sem veliko razmišljala o nepravičnosti in krivicah, ki se nam dogajajo, in bila sem žalostna, ker je tega toliko. Ubadala sem se z vprašanjem, kaj nas spodbuja k takemu ravnanju in ali se sploh zavedamo, da smo krivični in kolikšno škodo delamo človeku, ki trpi zaradi nas. Med drugim sem sama pri sebi prišla do sklepa, da se ljudje tega v glavnem ne zavedajo, ker premalo ali pa sploh ne razmišljajo o svojem ravnanju. Ob tem me je z optimizmom navdajalo dejstvo, da se vendarle, čeprav počasi, spreminja stanje duha v naši družbi ker je vse več ljudi, ki razmišljajo in ravnajo pozitivno. K temu je prispevala tudi »dediščina« pokojnega predsednika države dr. Janeza Drnovška, ki ga je, kot se je pokazalo ob njegovi smrti, cenilo in imelo rado toliko ljudi.
In prav ljudem, ki jih imamo »radi«, ponavadi naredimo največ krivic. Prav te pa najbolj bolijo. Samokritično pomislimo, kolikokrat in kako smo bili krivični do svojih mater in življenjskih sopotnic ...
