št. 1, januar 2009
Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce.
In da s sveta odganjaš - sence.
(Tone Pavček)
Ta lepi verz mi je za novoletno voščilo poslala zunanja sodelavka. Prav gotovo je tega ali katerega drugega prejel še marsikdo, saj imamo Slovenke in Slovenci radi pesnika Pavčka, ker tako preprosto izpoveduje globoke misli. Prav zato jih pošiljam vsem vam, drage bralke in bralci, da bi z njim vred verovali v lepo prihodnost in se zanjo potrudili po svojih najboljših močeh. Ne pustimo do srca besed, ki nas vznemirjajo, ki nas spodbujajo, da razmišljamo negativno in da tako gledamo tudi na prihodnost. Napovedi gospodarstvenikov, ekonomistov, finančnikov in politikov so resda vse prej kot optimistične, pa vendar nas to ne sme preveč obremenjevati. Vsako slabo prinese kaj dobrega in verujmo predvsem v to.
Zlasti starejši, ki smo bili vajeni drugačnega življenja, kot je zdajšnje, vemo, da je bila v tem obdobju, pogosto na škodo drugih, pomembnejših vrednot v življenju, preveč poudarjena veljava materialnih dobrin in denarja. Preveč smo se zadolževali, zapravljali in se gnali za materialnimi stvarmi, kar je, gledano globalno, pripomoglo k nastanku finančne krize. In šele kriza, tako pač je v človekovi naravi, nas prisili, da začnemo razmišljati drugače. Da jo, če smo optimisti, jemljemo kot izziv za vnovično večjo veljavo vrednot, kot so spoštljivost, sožitje, solidarnost, dobrodelnost. Da znamo bolj ceniti svoje zdravje in ga ohranjati tudi tako, da se razbremenimo misli, ki nas obremenjujejo, in si privoščimo več užitkov v dobrih medsebojnih odnosih, v gibanju v naravi, ki jo moramo bolj spoštovati in si bolj prizadevati, da je ne bomo onesnaževali in uničevali. Da smo bolj pozorni do ljudi, da si vzamemo čas in pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni. In še veliko vrednot bi lahko naštela, ki bi jim vsi skupaj morali posvečati več pozornosti in jih bolj ceniti. Politikom in strokovnjakom pa zaupajmo, da bodo za rešitev krize storili, kar je pač potrebno.
Upajmo, da nas ne bodo razočarali; obljubljam pa vam, spoštovane bralke in bralci, da vas ne bo razočarala Vzajemnost. Ostanite ji zvesti.
Vaša urednica
NE PREZRITE PRILOŽENE POLOŽNICE!
Morda boste dobili katero izmed 130 lepih nagrad, ki jih bomo z žrebom razdelili 28. januarja.
Pa veliko sreče!
Kazalo
Članarina za Zdus Zveza društev upokojencev Slovenije ne dobiva denarja iz državnega proračuna, njeno delo je v največji meri odvisno od denarja, ki ga zbere z aktivnostmi, to je s sodelovanjem v različnih držav
Pogoji upokojevanja v letu 2009 V letu 2009 je začelo veljati nekaj sprememb o pogojih za pridobitev nekaterih pokojnin in za njihovo odmero. Glavne spremembe zadevajo minimalne pogoje za starostno pokojnino, možnosti pridobitve sta
Pesem ne pozna meja, ne starosti Vokalno instrumentalna skupina Društva upokojencev Trbovlje ali VIS DUT je lani praznovala 25. obletnico svojega delovanja. Občudovanja pa je vreden podatek, da so prav toliko časa skupini zves
Nove voditeljice skupin za samopomoč V skupine starih ljudi za samopomoč, ki jih je 486, je vključenih blizu 5200 starejših in 755 voditeljic. Novembra lani je končalo enoletno usposabljanje in izobraževanje za vodenje skupin za s
Uživajmo »prave« maščobe Maščobe ne smejo manjkati v zdravi prehrani, a biti jih mora prava količina. Prekomerno uživanje maščob je namreč velik dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bo
Z nordijsko hojo krepimo zdravje Nordijska hoja je ena najcenejših, najdostopnejših, najučinkovitejših in najbolj varnih oblik športne rekreacije. Primerna je za vsakogar, izvedljiva kjerkoli in kadarkoli.
Usta naj ne bodo suha Slina čisti ustno votlino, navlaži hrano, razgradi ostanke hrane, vlaži trda in mehka tkiva v ustih, sodeluje pri tvorbi grižljaja, olajša okušanje ter žvečenje in požiranje
Ko boli želodec Prebavila lahko prizadenejo številne bolezni. Najpogostejše so kolorektalni karcinom, divertikulitis, gastroenteritis, Crohnova bolezen, ulcerativni kolitis, bolezen vzdraženega š
Vrt živi tudi pozimi V splošnem rastlinje na prostem v tem času počiva, dremucka, lenari. Vrtnar pa naj bi ta čas koristno porabil za načrtovanje pomladnih dejavnosti, za pregled potreb po novih sadikah in semenih,
Meranija ni skrivnost! Komaj kdo je slišal za Meranijo in malokdo ve, kje se dežela skriva. Pa je vendar blizu in še domala domača je. Precej besed ji je namenil Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, saj
