Širjenje vrednot za lepšo družbo
V novomeški tovarni zdravil Krka začenjajo že 13. teden humanitarnosti in prostovoljstva, ki poteka pod geslom Radi pomagamo. Zaposleni z vseh njenih obratov in poslovnih enot ter podjetij v 24 državah, v katerih poslujejo, z dobrimi deli širijo vrednote prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja.
Da bi vsaj nekoliko olajšali življenje posameznikom in prispevati k pravičnejši družbi bodo krkašice in krkaši zbirali oblačila, knjige ter šolske in druge potrebščine za otroke in odrasle, ter hrano za male živali. Pomagali bodo Rdečemu križu in Karitasu pri pripravi paketov, nekaterim posameznikom bodo uredili bivalne prostore ter pomagali tudi pri vzdrževanju zavetišča za živali. Obiskali bodo 23 domov starejših občanov in se družili s stanovalci na sprehodih, pri družabnih in miselnih igrah, skupaj bodo tudi zapeli. Prav tako se radi družijo z varovanci varstveno-delovnih centrov in učenci šol s prilagojenim programom in zanje vedno pripravijo pester program od ustvarjalnih in glasbenih delavnic do obiska gasilcev, čarovnika ipd. V Novem mestu, Ljubljani in Ljutomeru bodo zaposleni darovali kri, kar je v Krki zelo razširjena oblika prostovoljstva. Med njimi je kar 1200 rednih krvodajalcev, ki kri darujejo enkrat ali dvakrat na leto, vsako leto pa se jim pridružijo še novi.
Spodbuda za vseživljenjsko učenje
S slovesnim odprtjem v Kulturnem domu Slovenj Gradec so zaživeli že 31. Tedni vseživljenjskega učenja (TVU), najvidnejša vseslovenska kampanja za spodbujanje učenja v vseh življenjskih obdobjih.
Osrednji trenutek odprtja je bila slavnostna razglasitev prejemnikov Priznanj Andragoškega centra Slovenije 2026, najvišjih nacionalnih priznanj za izjemne dosežke na področju vseživljenjskega učenja. Med 12 prejemniki priznanj zdaj lahko glasujete za NAJzgodbo vseživljenjskega učenja 2026. To je način, da spodbudne zgodbe dosežejo ljudi po vsej Sloveniji in jih nagovorijo s svojo srčnostjo. Glasujete lahko do 7. junija portalu Lahko.si oziroma na povezavi: https://www.lahko.si/glasovanje
Sindikate potrebujemo vedno bolj
NAŠ POGOVOR
Za pravice se je treba vedno znova boriti, tudi za tiste, ki že obstajajo, pa seveda še za kaj drugega, pravi Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ekonomistka po poklicu je bila na začetku delovne kariere zaposlena v mariborski tekstilni tovarni Svila, med letoma 1982 in 1986 je bila podpredsednica Zveze sindikatov Slovenije, nato je delala na drugih področjih, dokler se po upokojitvi ni znova pridružila sindikalistom. Od letos je tudi predsednica Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kadarkoli se oglasi, opozarja na krivice, zahteva spoštovanje predpisov ter odločno zagovarja solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje.
-
Leta so le številka, povezuje nas ples
Nekega spomladnega jutra sem se zbudila z mislijo: Kaj, če bi upokojenke plesale? Iz radovednosti sem pogledala na svetovni splet. In kaj sem ugotovila? Veliko je skupin, ki plešejo ples v vrsti. Zdelo se mi je, kot da me je misel našla ob ravno pravem času, saj sem prav takrat spoznala Ano. Pogumno sem jo vprašala, ali bi bila pripravljena priti v Selško dolino in nas naučiti prvih plesnih korakov. Po krajšem premisleku je povabilo prijazno sprejela.
Plesne sanje so se tako začele uresničevati 3. marca 2022 v Dolenji vasi. Sprva so bili koraki previdni, skoraj sramežljivi, kot da tipajo pomladno travo pod nogami. A z vsakim taktom glasbe so postajali lahkotnejši. Nasmehi so se širili čez obraze, koraki so postajali mehkejši in bolj usklajeni. Nadaljevale smo v kulturnem domu v Železnikih, kjer sta nas pričakala večji prostor in nova energija. Včasih se zgodi, da se poti razidejo, in tako je iz naše nastala še ena skupina. Prav v tem je čar, da vsaka pot najde svojo smer.
-
Obnovljiva naročilnica za tri leta
Kroničnim bolnikom s stabilnim stanjem je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lani podaljšal veljavnost obnovljive naročilnice za medicinske pripomočke z enega na tri leta. Pri inkontinenci na primer osebni zdravnik na naročilnico zapiše stopnjo inkontinence in število kosov plenic oziroma predlog na dan (običajno 4, ob pridruženih težkih stanjih pa 5). Bolniku oziroma svojcem tako ni treba vsake tri mesece po novo naročilnico, pač pa prevzamejo pripomočke pri dobavitelju.
-
Aktualno
Spoznajte bogato ustvarjalnost upokojencev
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo 3. junija potekal Dan medgeneracijskega sožitja, ki ga pripravlja Zveza društev upokojencev Slovenije. To je priložnost za odkrivanje pozitivne podobe staranja in krepitev sožitja med generacijami ter za aktualne razprave, saj bodo udeleženci okrogle mize razpravljali o izzivih dolgotrajne oskrbe. Častna pokroviteljica dogodka je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Po slavnostnem odprtju s pestrim kulturnim programom boste lahko preverili, koliko kreativnosti, spretnosti in...
Ali kot družba izgubljamo empatijo
Aktualno
Kakšen je pravzaprav naš odnos do starosti? Kaj lahko družba stori, da bi dostojanstveno staranje postalo samoumevno, ne pa odvisno od pomoči institucij ali človekoljubnih organizacij? Kako lahko vsak med nami prispeva k bolj dostojnemu življenju starejše generacije?
Na ta vprašanja so iskali odgovore udeleženci okrogle mize z naslovom Starost med dostojanstvom in revščino: ali kot družba izgubljamo empatijo?, ki jo je organiziral Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana. Ugotavljali so, da družbo še vedno zaznamujejo predstave o starejših kot nemočnih, neproduktivnih in odvisnih, kar zmanjšuje pripravljenost za solidarnost. Človekoljubni delavci ugotavljajo, da se družba na dobrodelne akcije, namenjene otrokom ali družinam v stiski, odziva množično, medtem ko je odziv na zbiranje pomoči za starejše slabši. Strinjali so se, da je dolgoživost kazalnik družbenega razvoja in bogastva, na kar smo lahko ponosni, vendar moramo zagotoviti, da bodo vsi starost preživeli dostojanstveno.
-
Aktualno
V zadnjem času pogosto pišemo o primerih goljufij v povezavi z bančnimi storitvami, spletnimi nakupi ali kriptovalutami. S tem vas želimo spodbuditi k večji previdnosti, saj goljufi radi ciljajo zlasti na starejše, ker naj bi bili ti bolj zaupljivi in jih lažje prepričajo k nepremišljenim dejanjem.
Prevaranti so zelo iznajdljivi in vedno znova najdejo nove načine, kako ogoljufati čim več ljudi ter si pridobiti korist. Prevare so skrbno organizirane in se pojavljajo po vsem svetu. Tudi domači prevaranti pogosto uporabljajo na tujih tleh preizkušene metode. Med njimi je vse več takih, pri katerih storilci skušajo pridobiti denar z zavajanjem po telefonu. Tako se že dlje časa v različnih državah pojavlja goljufija, znana kot »vnukova prevara«. Posebna je zato, ker trka na čustva in izkorišča skrb za bližnje. Klicatelj se običajno predstavi kot znanec vnuka ali nečaka, ki se je znašel v stiski, ali pa se pretvarja in skuša pridobiti zaupanje s trditvami, kot je »Saj veš, kdo je pri telefonu«. Marsikdo bi ob pozivu, da je bližnji sorodnik »imel nesrečo, da nujno potrebuje denar za operacijo v bolnišnici, zato ga čim hitreje posredujte«, šokiran razmišljal, kako čim prej pomagati.
Neomajna sla po oblasti in vplivu
Za slovenske zmage
Kam se obrača naš svet? Ali je še kaj upanja, da prihodnost ne bo tako temna, kot je mogoče razberati iz vsakodnevnih poročil? Če se ozremo po svetu, je razlogov za optimizem malo.
Najprej o razmerah, ki jih občutimo vsak dan ob obisku trgovin. Vse se draži, trgovci nas zavajajo z lažnimi popusti, ki praviloma prikrivajo rast osnovnih cen. Najbolj skrbi podražitev hrane, saj si tisti z najnižjimi dohodki ne morejo več privoščiti osnovnih živil. Dobički pa se neverjetno povečujejo. V nasprotju z državami, v katerih je dobiček temeljno vodilo odnosov v družbi, so pri nas ta nasprotja malo manjša zaradi gospodarske politike države, ki je opredeljena tudi v naši ustavi.
-
Izšla je majska številka Vzajemnosti in njeno že tako pestro vsebino smo še obogatili s posebno prilogo Ko ne zmoremo sami, ki je na voljo naročnikom. Zbrali smo predloge in nasvete, kako uredimo varno bivalno okolje ter poskrbimo za oskrbo, ko jo potrebujemo sami ali pa pomagamo svojemu bližnjemu.
Seveda se ni preprosto sprijazniti z dejstvom, da nekaterih stvari, ki so bile doslej samoumevne, kar naenkrat ne zmoremo več. Zato je nujen iskren pogovor o tem, kaj potrebujemo, kaj si želimo, koliko nam lahko pomagajo sorodniki in sosedje. Veliko lahko naredimo že, če uredimo prostore tako, da ni nevarnosti za padce, pomagamo si tudi s pripomočki sodobne tehnologije in storitvami zunanjih služb. Dobro je tudi vedeti, katere pravice nam pripadajo in kako jih uveljavljamo.
