Ustvarjalnica 

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali novo je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, je neprecenljiv.

Kurt Vonnegut je v svoji knjigi Časotresk zapisal: »Sčasoma čas pridobi na teži.« Če njegov citat parafraziram, bi dodala: s časom prave vrednote pridobijo na vrednosti. Misel ima seveda nešteto različnih in večplastnih pomenov, tokrat pa so me za prenovo 85 centimetrov dolge in 42 centimetrov visoke omarice z dvojnimi vratci navdušili stari merilci časa. Ure iz časov, ko smo ljudje še doživljali tisto, kar danes v hitrem življenjskem ritmu in ob nenehnih digitalnih motnjah zmoremo vse redkeje: ozavestiti trenutek časa, ki ga živimo. Slišati tisti tik-tak, ko v nas trešči spoznanje lastne minljivosti, o čemer govori zgodba Časotreska. Od nekdaj so me navduševali zbiratelji starih ur s strastjo do zgodovine, mehanike in estetike – ljudje, ki imajo do njihovega nostalgičnega tiktakanja in ročnega navijanja ljubeč, spoštljiv odnos.

Zeliščarski kotiček

Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum) se je od 16. stoletja razširil po evropskih parkih in drevoredih. Ima protivnetne in antioksidativne učinke. Uporaba divjega kostanja lahko pomaga pri bolečih, težkih in utrujenih nogah, pri krčnih žilah ter drugih težavah, ki spremljajo kronično vensko popuščanje.

Drevo je visoko, z mogočno krošnjo, maja cveti z bogatimi cvetovi (značilna grozdasta bela socvetja) in je medonosna rastlina. Plodove nabiramo oktobra. Ker vsebujejo veliko škroba, lovci z njimi hranijo jelenjad. Včasih so kostanj veliko nabirali in prodajali, saj naj bi iz njega izdelovali klej (lepilo). Izvleček iz plodov najpogosteje uporabljajo v farmacevtski industriji. Ne glede na to, ali divji kostanj uživamo ali ga nanašamo na telo v obliki mazila, krepi žilne stene, zmanjšuje prepustnost kapilar in pomaga pri celjenju ran.

REPORTAŽA

Kot največja plovna reka osrednjega dela Francije je Loara pomembna trgovska pot že od rimskih časov. Dobrih tristo kilometrov dolgo območje je vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine in je znano po zgodovinskih mestih, vinu, gastronomiji ter zlasti po številnih gradovih, med katerimi je mnoge mogoče obiskati.

Ob reki in v njeni bližini je ohranjenih približno tristo gradov in dvorcev, katerih nastanek sega v 10. stoletje. Zaradi rodovitne zemlje, z divjačino bogatih gozdov in razmeroma mile klime so pokrajino vzljubili francoski kralji, ko pa so začeli graditi razkošne dvorce, jim je sledilo plemstvo. Mnogi so bili uničeni med francosko revolucijo ali so po menjavah lastništva propadali, a danes so številni zgledno obnovljeni skupaj z razkošnimi vrtovi.

KULTURA

Predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU prof. dr. Ivan Šprajc je že več kot tri desetletja usmerjen v raziskovanje življenja starodavnih Majev in predšpanskih kultur Mezoamerike. Zelo pomembni so rezultati njegovih arheoloških terenskih raziskav, ki jih je v zadnjih letih vodil na polotoku Jukatan. Letos je odkril ostanke enega največjih majevskih mest na tem območju, ki mu domačini pravijo El Yesal, že prej pa najdišče Minanbé. Raziskave razkrivajo, kakšni so bili Maji, kakšna sta bila njihova družbena ureditev in način življenja.

VRT

Okrasne trave so v zadnjih letih postale nepogrešljiv del balkonov in okrasnih vrtov. Njihovo nežno gibanje ob opazovanju prinaša občutek sproščenosti. Jeseni dobijo marsikatere med njimi posebno lep videz, saj se zelena barva prelije v čudovite zlate, bakrene, rdečkaste in slamnate odtenke.

Cvetoči klasi, ki se na travah navadno pojavijo proti jeseni, so videti zlasti idilično, ko jih prekrije prva slana ali sneg. Trave puščamo suhe in jih ne režemo, saj narava poskrbi, da jim posušeni deli služijo kot zaščita pred mrazom.

Kultura

V Ljubljani je približno 40 tisoč študentov, ob splošnem pomanjkanju študentskih postelj pa je za mnoge edini primeren prostor za študij Centralna tehniška knjižnica (CTK).

Kot razloge, zakaj si za študijski prostor izberejo ravno CTK, študenti najpogosteje navajajo umeščenost v center, bližino večine fakultet in lokalov s prehrano, dobre študijske razmere, prijazno osebje ter odprtost pozno v noč. To je edina knjižnica v Ljubljani, ki je odprta do polnoči, ob sobotah do 17. ure, med izpitnimi roki pa ob sobotah zaprejo šele opolnoči.

STANOVANJE

Zdi se, da imamo vse manj pravih prehodnih obdobij, ko je zunanja temperatura zmerna in se letni čas preveša v pomlad ali jesen. Zlasti jeseni se pogosto zelo hitro pojavi mokro in hladno vreme, v stanovanju pa v nekaj dneh postane vlažno in neprijetno hladno.

Sodobni avtonomni sistemi ogrevanja (na primer plin ali toplotne črpalke) omogočajo hiter zagon centralnega ogrevalnega sistema kadarkoli, pri starejših pečeh in klasični kurjavi pa to ni ekonomično ali hitro izvedljivo. Podobno je pri daljinskem ogrevanju, pri katerem smo odvisni od drugih. Za vmesna obdobja lahko za varčno ogrevanje izberemo sodobno klimatsko napravo.

Digitalni kotiček

Spletne evidence so digitalne storitve, ki nam olajšajo dostop do pomembnih podatkov in prihranijo obisk uradov. Prek spleta lahko doma preverimo podatke o nepremičninah.

Spletne evidence nepremičnin so digitalne zbirke, v katerih so zbrani različni uradni podatki o nepremičninah. Imamo več takšnih evidenc, in čeprav so povezane, ne vsebujejo istih podatkov. Veliko podatkov najdemo prek portala e-Prostor, ki ga upravlja Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Podatke o pravicah na nepremičninah lahko preverimo v zemljiški knjigi, javni knjigi, ki jo vodijo okrajna sodišča. Bolj ko so podatki, ki jih vnesemo, natančni, lažje najdemo pravo nepremičnino.

GLEDALIŠČE

75 LET MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA 

Sezono, v kateri bo 11 premier, so začeli z dramo Oskarja Wilda Saloma, oktobra se bodo spomnili 150-letnice rojstva Ivana Cankarja in na oder postavili njegovo zgodnjo igro Romantične duše. To je rafinirana zgodba o vplivu politike na človekovo intimno doživljanje sveta in ljubezni skozi objektiv treh ženskih protagonistk, ki jih bo režijsko portretirala Maša Pelko. Pripravili so tudi razstavo, ki so jo naslovili 75 prebojnic MGL, z njo pa se bodo poklonili 75 ustvarjalkam, ki so s svojim delom na odru in v zaodrju opazno zaznamovale umetniško in profesionalno pot tega gledališča. Razstavo bodo odprli 16. oktobra v atriju ljubljanske mestne hiše.