Kaj nam prinaša eZdravje
Papirnati (in včasih nečitljivi) recepti za zdravila se že novembra delno poslavljajo. Nadomestili jih bodo elektronski. To pomeni, da bomo v lekarno po predpisana zdravila odslej lahko prihajali le s kartico zdravstvenega zavarovanja. Za preglede pri specialistih že prihodnje leto ne bomo več potrebovali papirnatih napotnic, ampak se bomo prek računalnika prijavili tja, kjer bomo najhitreje na vrsti ali kamor nam je najlažje iti. In če računalnika ne uporabljamo? Lahko smo brez skrbi, še vedno se bomo lahko naročili tudi drugače.
Mag. Katarina Kralj, vodja, sektorja za eZdravje pri ministrstvu za zdravje
Rabo elektronskih komunikacijskih sredstev v zdravstvu (eZdravje) so začeli pri ministrstvu za zdravje pripravljati že leta 2008. Zdaj so projekt ob pomoči evropskih sredstev vendarle uresničili. To pomeni, da bodo naše medicinske podatke odslej elektronsko zapisovali in hranili v centralnem registru podatkov o pacientih.
eZdravje vzbuja različna pričakovanja. Po eni strani pomeni predvsem večjo preglednost vseh zdravstvenih podatkov, večjo učinkovitost dela in večjo varnost uporabnikov zdravstvenih storitev, česar si zagotovo želimo. Hkrati pa, še posebno pri tistih, ki računalnika ne uporabljajo, vzbuja novost vsaj malce strahu. Vsem tem mag. Katarina Kralj, vodja sektorja za eZdravje pri ministrstvu za zdravje, zagotavlja: »Načeloma še ohranjamo vse stare načine naročanja. Še vedno bodo lahko poklicali po telefonu in rekli, da se želijo naročiti, le da jim ne bo treba pošiljati napotnice.« Verjetno pa bo zanje še boljša in hitrejša rešitev, da jih k specialistu z najkrajšo čakalno vrsto naročita kar medicinska sestra ali zdravnik, ki napotnico izda.
eRecept za večjo varnost
Prva novost, ki jo pacientom prinaša eZdravje, je elektronsko predpisovanje zdravil (eRecept). Z njegovo uveljavitvijo bomo veliko varnejši, saj bo manjša možnost napak, razlaga mag. Katarina Kralj. »Zdravnik bo imel pregled nad vsemi predpisanimi in izdanimi zdravili (tudi tistimi, ki jih je predpisal specialist). Hkrati bo imel orodje za preverjanje neželenih medsebojnih učinkov vseh teh zdravil. Avtomatsko se bo povezal z mednarodno bazo. Preveril bo lahko še morebitno medsebojno delovanje z zdravili, ki jih je bolnik kupil v prosti prodaji, če mu ta seveda zanje pove.« Sogovornica pričakuje, da se bo tako delež neželenih učinkov zmanjšal. Zdravnika bo sistem opozoril tudi, če so z jemanjem zdravila povezana tveganja za starejše osebe in če bo (to je predvideno naknadno) predpisani odmerek višji od priporočenega.
Le s kartico zdravstvenega zavarovanja bomo lahko predpisana zdravila prevzeli v kateri koli lekarni. Tehnično je mogoče, da zdravilo zdravnik predpiše celo v bolnikovi odsotnosti in ga ta samo dvigne v lekarni. Tudi zdravila, predpisana z obnovljivimi recepti, bomo lahko prevzeli v kateri koli lekarni, in ne vedno v isti.
Skoraj brez papirja
»Dopuščamo še možnost, da pacientu zdravnik ali medicinska sestra ob koncu obiska natisne seznam vseh predpisanih zdravil z navodili za jemanje in podobnim, ker se zavedamo, da obisk pri zdravniku ni popoln, če greš iz čakalnice brez vsega,« pojasni sogovornica. Brez papirja bi morda kdo celo pozabil iti po zdravilo.
Papirnati recept sicer ostaja še vedno veljaven, a njegova uporaba je predvidena le še za posebne primere. »Recepte, ki so označeni z nujno, bodo še vedno natisnili tudi na papirnati obrazec, da bo pacient zagotovo prišel do zdravila.« Na papirju bo zdravnik lahko izdal recept v primeru izpada električne energije ali v drugih primerih, ko ne bo imel dostopa do sistema.
Novembra začenjajo eRecepte uporabljati zdravniki na primarni ravni (splošni zdravniki, družinski zdravniki in pediatri), februarja prihodnje leto pa še zdravniki na sekundarni in terciarni ravni (v specialističnih ambulantah in bolnišnicah). Dodatne informacijske opreme zaradi tega ne potrebujejo, saj gre za nadgradnje aplikacij, ki jih že uporabljajo (za vpis podatkov in njihovo pošiljanje v online sistem ZZZS). Zdravnik pa bo moral vsak recept elektronsko podpisati (vtipkati PIN), potreboval bo čitalec zdravstvenih kartic in svojo profesionalno kartico ali drugo kvalificirano digitalno potrdilo.
Na Hrvaškem, kjer že imajo eRecept, na ta način predpišejo že 90 odstotkov zdravil. Vendar je pri njih sistem uvajala zdravstvena zavarovalnica, ki je zdravnike na začetku za elektronsko predpisovanje spodbudila z dodatnim plačilom, na koncu pa še s kaznijo za tiste, ki tega ne delajo. Mag. Katarina Kralj je prepričana, da bo sčasoma za zdravnike to pomenilo prihranek časa. »Na začetku bo res nekaj več dela z vnašanjem podatkov, saj jih bo treba prvič vnesti v sistem, potem pa bo šlo hitreje in bo postalo rutina. Pri receptih iz stalne terapije pacienta se bodo podatki že sami predizpolnili.«
eNaročanje – prihranek časa
Naslednja pomembna novost bo eNaročanje na specialistične preiskave. Ob napotitvi nanje ne bomo dobili običajne papirnate napotnice, ampak le izpis številke napotnice. S pomočjo te številke in številke ZZZS se bomo prek spletnega portala lahko naročili na najugodnejši termin ali pa nas bosta na našo željo že takoj po napotitvi k specialistu naročila kar zdravnik ali medicinska sestra. Za tiste s kvalificiranim digitalnim potrdilom (na primer za e-banko ali e-upravo) bo vse skupaj še lažje in preglednejše. Z njim se bodo lahko prijavili na portal in videli vse svoje napotnice in druge medicinske podatke. Sistem jih bo lahko nekaj dni pred datumom pregleda tudi opomnil.
Postopek naročanja bo potekal v treh korakih. Najprej se nam bo pokazalo, kdo vse v Sloveniji izvaja to specialistično storitev, kdaj je prvi prosti termin ali kolikšna je predvidena čakalna doba (če se termina ne da izbrati neposredno). Ko bomo izbrali izvajalca, se nam bodo v naslednjem koraku prikazale vse ambulante tega izvajalca (v tem koraku bomo izbrali ambulanto konkretnega zdravnika). Prosti termini se nam bodo rezervirali za dve minuti in lahko bomo enega potrdili. Če se zanje ne bomo odločili, bomo lahko nadaljevali postopek izbire. Ko bomo končali, bomo dobili dokument s podatki, kdaj in kam moramo priti, ter navodila, kako se moramo na pregled pripraviti (da smo tešči ipd.)
Do konca leta naj bi vsi izvajalci zdravstvenih storitev povezali svoje informacijske sisteme in hkrati začeli sporočati v nacionalni čakalni seznam podatke o čakalnih dobah oziroma o dejanskih prostih terminih, pojasnjuje mag. Kralj. »Zdaj so izvajalci o čakalnih dobah poročali mesečno na Nacionalni inštitut za javno zdravje, vendar ne za vse storitve, po novem pa bodo podatki stari največ dve uri.«
Boljša preglednost
Od prvega januarja naprej bo elektronska napotnica izenačena s papirnato, vendar bo njena uporaba obvezna šele od 15. marca 2016.
Dobili bomo torej omrežje, ki povezuje vse izvajalce zdravstvene dejavnosti (zNET) in hkrati gosti centralni register podatkov o pacientu (CRPP). V registru bodo povzetek podatkov o pacientu in nekateri njegovi dokumenti (odpustna pisma, ambulantni izvidi), recepti in napotnice. Ko bo osebni zdravnik izdal napotnico in jo posredoval v centralni register podatkov o pacientih, bo zdravnik specialist prek svoje aplikacije že imel dostop do napotnice in vseh prilog v njej. Takoj po pregledu pa bo tudi sam izdal izvid in ga objavil, tako da ga bo osebni zdravnik lahko videl, še preden pacient pride k njemu. »Vsi ti podatki so varno spravljeni,« zagotavlja sogovornica. Varnost so preverjale zunanje institucije. »Pravzaprav so varnejši kot v kartotekah, saj zagotavljamo sledljivost. Natančno bomo vedeli, kateri zdravnik je imel dostop do podatkov in kdaj.«
Povzetek o pacientu bo vseboval demografske podatke, podatke o zdravniku, izjave (ki mu jih zagotavlja zakon o pacientovih pravicah) in nekatere druge podatke, ki so zdravstvenemu osebju pomembni, ko pridejo v stik s pacientom in se morajo hitro odločiti o zdravljenju, pojasnjuje sogovornica. Tako bodo tu podatki o alergijah, preobčutljivosti, cepljenjih, krvni skupini, kroničnih boleznih, vsadkih v telo, večjih medicinskih posegih in podatki o invalidnosti, če so pomembni pri ravnanju z bolnikom. Omejeni čas bodo hranili še podatke o nosečnosti in pričakovanem datumu poroda in aktualnih zdravilih, živilih in medicinskih pripomočkih.
Vse omenjeno bodo v register vnašali sproti, ko bomo prihajali k zdravniku. »V centralnem registru smo že do zdaj zbirali odpustna pisma in ambulantne izvide, vendar na prostovoljni bazi, zato je bilo vključeno le manjše število izvajalcev. Od decembra bo to obvezno, in računamo, da se bo število dokumentov strmo dvignilo. Vsekakor pa želimo do konca leta sistem nadgraditi še za pošiljanje povzetkov,« pojasnjuje mag. Katarina Kralj. Osebni zdravnik bo lahko izvide v registru pregledal še pred našim obiskom v ambulanti. Do zdaj jih včasih niti ni dobil, če mu jih ni prinesel bolnik sam, saj jih vsi specialisti osebnemu zdravniku niso pošiljali, čeprav bi jih morali.
Dostopnost le s certifikatom
Do vseh podatkov, ki bodo v zbirkah e-zdravja (www.ezdrav.si), bomo imeli dostop tudi sami (prek portala zVEM), vendar le s kvalificiranim digitalnim potrdilom. To je nujno za zagotavljanje varnosti podatkov. Tako potrdilo, če ga do zdaj še nismo uporabljali, lahko med drugim naročimo na upravni enoti, uporabljamo pa ga lahko tudi za storitve e-bančništva ali e-uprave.
Podatkov v registru ne bomo mogli spreminjati, lahko pa bomo poslali opozorilo zdravniku, če se nam bo zdelo, da v povzetku morda kaj ne drži. Če želimo, lahko dostop do povzetka svojih zdravstvenih podatkov prepovemo. »Žal pa bomo digitalno potrdilo potrebovali tudi, če bomo želeli pooblastiti za dostop do svojih podatkov koga drugega. Podatki morajo biti zaščiteni, za zdaj pa je to edini način,« še doda mag. Katarina Kralj.
Meni, da je dobro, da naredijo ta korak tudi tisti, ki računalnika in certifikata do zdaj niso uporabljali, prav zaradi uporabe eZdravja. To nas lahko naredi bolj samostojne. Hkrati prizna, da je za usmerjena izobraževanja uporabnikov glede eZdravja zmanjkalo časa, saj se z evropskimi sredstvi sofinanciran projekt končuje konec leta. »Vsekakor bo treba za promocijo še kaj narediti. Pri tem upamo tudi na povezovanje z drugimi organizacijami, ki si prizadevajo za izobraževanje starejših pri uporabi računalnikov, kot sta Simbioza in Univerza za tretje življenjsko obdobje.«
Mreža različnih rešitev
Nacionalni projekt eZdravje združuje še več elektronskih rešitev, ki naj bi izboljšale hitrost in način obravnave bolnikov. Predstavljamo le nekatere:
TeleKap že deluje in prek videokonferenčnega sistema povezuje 12 regionalnih bolnišnic z osrednjim centrom na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Tako lahko bolnike z možgansko kapjo pregledajo na daljavo in lažje ujamejo štiri ure in pol široko časovno okno po kapi, ko je še mogoče zdravljenje z zdravili za raztapljanje strdkov.
Referenčne ambulante se povezujejo v sistem, ki bo omogočil spremljanje 27 kazalnikov kakovosti, po enotni metodologiji, kaj je treba narediti pri vsakem kroničnem bolniku in kako pogosto. Načrtujejo, da bo od tega, ne le od števila bolnikov, v za zdaj še oddaljeni prihodnosti odvisno tudi financiranje. Še en »stranski učinek« sistema bo, da bo (ko bodo vse družinske ambulante postale referenčne) v vsakem trenutku na voljo natančno število kroničnih bolnikov z določeno boleznijo – na primer sladkornih bolnikov.
Teleradiologija omogoča izmenjavo radioloških slik in z njimi povezanih podatkov o bolniku med izvajalci. V praksi to pomeni, da v primeru premestitve poškodovane ali bolne osebe z reševalnim vozilom na bolnika ne bo treba pritrditi še zgoščenke s podatki o že opravljenih preiskavah, ampak bodo slike naložili v register in bodo na cilju še pred pacientom. Tako se bodo izognili tudi ponovnemu slikanju, ki je bilo včasih potrebno, če se zgoščenke ni dalo prebrati.
eTriaža je rešitev, ki so jo že uvedli v ljubljanski službi nujne medicinske pomoči, zdaj pa jo bodo uporabljali tudi novi urgentni centri. Paciente na podlagi nujnosti razporedijo v eno od petih barv, da imajo bolj ogroženi prednost pri obravnavi.
Center za pomoč uporabnikom
Za pomoč v zvezi z uporabo storitev eZdravja so na voljo brezplačna telefonska številka 080 24 45, spletni obrazec na strani www.podpora.ezdrav.si ali elektronski naslov podpora@ezdrav.si. Na strani www.ezdrav.si je tudi več informacij o projektu.
