Kaj nam prinaša delitvena ekonomija?
Ali res vsako gospodinjstvo potrebuje svoj vrtalnik (po domače »bormašino«), če pa ga uporabljamo le vsake toliko časa? Je nakup avtodoma smiseln, če ga uporabljamo samo nekaj tednov na leto, preostali čas pa je parkiran na dvorišču?
Deljenje oziroma skupna uporaba dobrin ni novost; že stoletja si v knjižnicah izposojamo knjige, na podeželju obstaja dolga tradicija skupne uporabe kmetijskih strojev, v nekaterih razvitih državah že desetletja perejo v samopostrežnih pralnicah. Pri delitveni ekonomiji gre za model, v katerem več posameznikov skupaj uporablja neko dobrino, na primer avto, kolo, stanovanje ali hišo, hišne pripomočke, orodja, zemljišče, pri čemer je za uporabnika pomembnejša dostopnost kot lastništvo.
-
Nagrade za film Alzheimer Café
Na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel vesno za najboljši študijski film kratki dokumentarni film Alzheimer Café režiserja Martina Drakslerja. Govori o Ivanu in Jožici, ki sta se po 70 letih skupnega življenja preselila v dom za starejše občane. Kljub vsem starostnim oviram nadaljujeta skupno življenje v novem okolju doma. Spomini bledijo, ljubezen ostaja.
Poleg vesne so ustvarjalci filma (režiser in scenarist Martin Draksler, direktor fotografije Timon Hozo, montažerka Vida Ajdnik, oblikovalec zvoka Tristan Peloz in snemalec zvoka Igor Iskra) v Portorožu prejeli še posebno omembo izobraževalnega programa Ostrenje pogleda, ki ga izvaja Društvo za širjenje filmske kulture KINO! V utemeljitvi nagrade so zapisali, da je »Alzheimer Café ganljiv premislek o življenju in minljivosti, ki s spoštovanjem in igrivostjo v ospredje postavlja intimo vsakdana para v domu za ostarele«.
Kako do poceni ogrevanja domov starejših občanov
PISMA BRALCEV
V septembrski Vzajemnosti je bil objavljen članek na temo odpravljanja energetske revščine. V tem prispevku pa želim spregovoriti o problematiki ogrevanja domov za starejše in o načinih, kako lahko s prehodom na obnovljive vire energije znižamo stroške ogrevanja in tako tudi stroške bivanja, ne da bi prizadeli udobje uporabnikov doma.
Velika večina obstoječih objektov za starostnike uporablja za ogrevanje kurilno olje ali plin. Obema energentoma se nabavna cena nenehno zvišuje in s tem posredno tudi cena bivanja v takšnem domu. Pred dvajsetimi leti so se v Sloveniji začele vgrajevati tudi prve toplotne črpalke z rabo energije zemlje ali energije podzemne vode. Sprva smo začeli ogrevati individualne stanovanjske objekte, nato javne in poslovne objekte. Zdaj pa se lotevamo tudi ogrevanja večstanovanjskih in šolskih objektov.
-
Nakupovanje brez hitenja
Slovenski vodje veleblagovnic, ki so jih nastavili tuji lastniki Spara, Hoferja, Lidla, Eurospina in E. Leclerca, očitno ne slutijo, da se jim bo zgodilo enako, kot se dogaja podružnicam trgovskih verig v Evropi. Stranke vse pogosteje uporabljajo internet, kjer si ogledajo, kaj je kje cenejše, nato si na dom naročijo vse, kar bi sicer morali sami nakupiti v trgovini, hoditi z vozičkom okrog previsokih polic, s povečevalnim steklom brati cene, ki so izpisane v predrobnem tisku, se pretegovati, da bi dosegli, kar potrebujejo doma ... Pritožb starejših je preveč, da bi jih naštevali. Za starejše očitno nihče nima dovolj časa.
Skrb za starejše v Avstriji in Sloveniji
STARANJE V EVROPI
Že tretje leto poteka večji mednarodni raziskovalni projekt »Prepoznavanje in razumevanje vloge dejavnikov države blaginje za oskrbo starih ljudi, živečih v skupnosti v Sloveniji in Avstriji« pod vodstvom prof. dr. Valentine Hlebec. V sodelovanju z avstrijskimi raziskovalci proučujemo razlike med sistemoma zagotavljanja dolgotrajne oskrbe v Avstriji in Sloveniji.
Kaj smo ugotovili? Zlasti so opazne razlike v spolnih vlogah med starejšimi, še posebej glede na dohodek in izobrazbo anketiranca. Ženske praviloma pogosteje pomagajo svojim staršem kot moški, to je univerzalna značilnost, ki jo boste našli v tako rekoč vseh sistemih oskrbe. Pričakovali bi, da bo avstrijski sistem s svojim »Pflegegeldom«, torej posebnim denarnim dodatkom, ki ga nekateri prejemajo za oskrbo starejših, zmanjšal razlike med ženskami in moškimi glede dajanja oskrbe.
-
Mlada glasbenika, pevec in avtor projekta Mark Požlep in klaviaturist Igor Feketija, sta v 6 dneh pripravila šest koncertov v šestih domovih za starejše na območju držav nekdanje Jugoslavije. Turnejo sta začela v domu starejših na Teznem v Mariboru, nato sta obiskala Opatijo, Risan v Črni gori, Sarajevo, Skopje in Jagodino v Srbiji.
Potem pa sta vse to združila v zanimiv pripovedovalski koncert in ga postavila na ogled v Gledališču Glej v Ljubljani, nato pa gostovala po Sloveniji in tujini. Med predstavo, ki nosi naslov Bolj čudno od raja, glasbenika izvedeta sedem zimzelenih pesmi iz zgodnjega obdobja jugoslovanske zabavne glasbe (med njimi Voljelo se dvoje mladih, Bila je tako lijepa, Djevojko mala, Žute dunje …), vmes pa pripovedujeta o zgodah in nezgodah na poti, predvsem pa o tem, kako so njune koncerte sprejeli v posameznih domovih za starejše.
-
Statistika pravi, da smo v Sloveniji lahko še kar zadovoljni. Nadaljuje se gospodarska rast, izvoz je še naprej zelo visok, še posebej je spodbudno, da na tuje prodamo vse več izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Povečuje se tudi domača poraba, kar pomeni, da se povečujejo dohodki prebivalstva, tudi proračun je rekordno visok. Vsi ti podatki po mnenju predsednika vlade pritrjujejo njegovemu prepričanju, da vlada dela dobro. V opoziciji temu seveda oporekajo in trdijo, da Šarčeva vlada v resnici ni storila nobenega resnega premika, da vse ostaja isto. Vlada po njihovem mnenju ni niti začela izvajati sprememb, ki bi odpravile težave v zdravstvu, odlaša z reformo pokojninskega sistema, zakona o demografskem skladu še ni na vidiku, pri javnem naročanju se še vedno ne moremo znebiti vtisa, da so velike naložbe prepletene s korupcijskimi tveganji.
Pokojnine bodo z decembrom višje za 1,5 odstotka
Drugo leto zapored se bodo pokojnine uskladile redno in izredno. Z januarjem je redna uskladitev znašala 2,7 odstotka, z decembrom pa se bodo pokojnine uskladile še izredno za 1,5 odstotka. Odločitev vlade je danes potrdil še Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Na mesečni ravni se bodo izdatki za pokojnine povečali za 6,6 milijona evrov, na letni ravni pa za 80 milijonov evrov.
Zakon o izvrševanju proračuna je predvidel izredno uskladitev glede na gospodarsko rast v letu 2018. Ker je bila višja od 4 odstotkov (4,1 %), se bodo pokojnine povišale za 1,5 odstotka. Za dva odstotka pa bi se uskladile, če bila gospodarska rast več kot 5 odstotna.
Z rožnato osveščamo o raku dojk
Oktober je mednarodni mesec osveščanja o raku dojk, zaradi roza pentlje, ki je simbol solidarnosti in boja proti temu raku, ga imenujemo kar rožnati oktober. V tem mesecu bo pozornost še posebej namenjena pomenu zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja bolezni.
Ob koncu leta 2016 je v Sloveniji živelo 17.316 bolnic, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk. Vsako leto zboli skoraj 1300 žensk in do 15 moških, skoraj 400 žensk in do 10 moških pa umre. Kot so zapisali na Onkološkem inštitutu Ljubljana, spada rak dojk med bolezni z dobrim preživetjem. Možnost za ozdravitev je velika, če bolezen odkrijejo pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. Ključnega pomena pri zgodnjem odkrivanju in prepoznavanju sprememb je zato ozaveščanje in izobraževanje žensk.
-
Društvo za zaščito živali Ljubljana v tednu, ko praznujemo svetovni dan živali, tudi letos zbira star papir za njihovo boljšo oskrbo. Izkupiček pa bodo delili še z dvema organizacijama, ki skrbita za živali, to sta Zavetišče Horjul in Zavod SVSP.
Zbiralna akcija papirja bo v soboto, 5. oktobra, pred Centrom Interspar Vič v Ljubljani, od 8. do 18. ure. Prostovoljci vam bodo pomagali prenesti papir v zbiralni zabojnik podjetja Gorenje Surovina, hkrati pa na dobrodelni stojnici z veseljem odgovarjali na vaša vprašanja o živalih in vam razkazali svoje, večinoma unikatne, izdelke..