VAŠ SVETOVALEC – Janez Tekavc -junij

Dobro je vedeti | jun. '10

Dedovanje otrok iz dveh zakonov

Bralka se je pred leti ločila od nekdanjega moža, s katerim sta imela dva otroka, in si razdelila premoženje. Mož je s tem denarjem in z drugimi dohodki zgradil novo hišo, ki pa jo je takoj prepisal na otroke, ki jih je imel z novo ženo. Bralko zanima, ali sta po nekdanjem možu upravičena dedovati tudi njuna otroka.

Vsi otroci so upravičeni dedovati po svojih starših ne glede na to, ali so rojeni v času zakonske zveze ali zunaj nje. Na njihovo pravico dedovanja tudi ne vpliva morebitna kasnejša ločitev staršev niti ne nova zakonska zveza ali novi otroci. Ob smrti moža naše bralke bodo tako po možu dedovali otroci iz prvega zakona, otroci iz drugega zakona in zakonec, s katerim je bil poročen ob svoji smrti. Če zakonca ne bo, bodo dedovali le otroci. Vsi pa dedujejo po enakih delih. Predmet dedovanja bo vse, kar bo imel mož v lasti na dan svoje smrti. Predmet dedovanja je lahko tudi hiša, ki jo je zgradil v drugem zakonu. Če je bila hiša otrokoma iz drugega zakona podarjena, lahko otroka iz prvega zakona uveljavljata prikrajšanje nujnega deleža ter posledično zmanjšanje vrednosti darila. Do tega lahko pride, če preostalo premoženje – zapuščina ne bi zadostovalo za kritje nujnega deleža, ki pa znaša polovico zakonitega deleža.

Bralkina otroka pa morata zmanjšanje daril in nujni delež uveljavljati v zapuščinskem postopku. Izrecno morata zahtevati, da se darilo všteje v zapuščino in da se jima od tega prizna nujni delež. Če tega ne bosta uveljavljala, ne bosta dobila nujnega deleža.

Dedovanje po materinem možu

Bralka je po drugi svetovni vojni izgubila očeta, tako sta z bratom ostala sama z mamo. Mama se je kasneje poročila in bralka je dobila še polsestro. Po smrti maminega drugega moža bralka ni bila vabljena na zapuščinsko obravnavo, po mamini smrti pa je ugotovila, da v zapuščini ni niti hiše, v kateri so živeli, niti drugih vrednejših stvari. Bralko zanima, kako bi lahko preverila, kdo je to dobil in zakaj.

Bralka ni bila vabljena na zapuščinsko obravnavo po materinem drugem možu zato, ker ni njegova dedinja. Po pokojnem dedujejo le njegovi otroci in zakonec, ne pa tudi otroci zakonca, ki niso hkrati tudi pokojnikovi otroci. Bralka bi bila upravičena do dedovanja po možu svoje matere le, če bi jo bi jo uradno posvojil.

Iz pisma tudi ni mogoče razbrati, ali je bila hiša, v kateri so živeli, last matere ali morda njenega drugega moža. Prav tako bralka ne ve, kako so si premoženje materinega drugega moža razdelili njegovi dediči (polsestra in njena mama). To lahko preveri v zemljiški knjigi. Tam lahko najprej zaprosi za zgodovinski izpisek zemljiške knjige, iz katerega je razvidno, kako se je prenašalo lastništvo hiše, odkar obstaja zemljiška knjiga. Na podlagi teh podatkov pa lahko kasneje zaprosi, da ji sodišče izroči kopije listin, ki so bile podlaga za prenose lastništva. Morda bo to sklep o dedovanju po pokojnem drugem možu njene matere ali katera od drugih pogodb. Iz teh listin bo bralka lahko ugotovila, čigava je bila hiša in kdo je zdaj njen lastnik ter kako je to postal.

Del hiše kot darilo

Bralec bi rad sinu, ki živi skupaj z njim, podaril zgornji del hiše, saj meni, da potrebuje stanovanje. Pri tem pa ne želi, da bi drugi sin kdaj kaj terjal od brata, saj po njegovem mnenju ne potrebuje ničesar.

Bralec lahko uveljavi svojo željo na več načinov. V konkretnem primeru bi bilo najbolje, če bi sklenil izročilno pogodbo ali pa pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

Z izročilno pogodbo bo sin postal lastnik dela hiše, ta del pa ne bo predmet kasnejšega dedovanja. Vendar pa se mora s pogodbo strinjati tudi drugi sin. Pogodba mora biti sklenjena pred notarjem.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju pa sin dobi nepremičnino v zameno za to, da se zaveže skrbeti za očeta. Za tako pogodbo ni potrebno bratovo soglasje, pomembno pa je, da sin res nudi oskrbo očetu. Če te oskrbe ne bi bilo bodisi zato, ker je sin ne bi hotel nuditi, bodisi zato, ker ni potrebna, se bo pogodba štela za darilno pogodbo. Oskrba, ki se bo v resnici izvedla, mora biti približno enake vrednosti, kot je vredno premoženje, ki ga bo v zameno za oskrbo dobil sin. Če bo oskrba vredna manj, se bo razlika štela kot darilo in je lahko predmet uveljavljanja nujnega deleža drugega sina.