Naše legende: Iča Putrih

Zgodbe | jun. '10

Rodila se je v Ljubljani - kot Marija Kos; iz Marije je nastala Mariča, iz Mariče kar Iča. Pa je potem postala še gospa Iča Velkovrh, pa gospa Iča Putrih in Iča Novak. No, tale Novak ni čisto uraden priimek, čeprav bi lahko bil, saj z gospodom že dolgo živita skupaj. »Vzdevek Iča od hudiča pa sem si prislužila, seveda z jezikom,« je smeje dodala na začetku najinega klepeta v kavarnici ob ljubljanski tržnici.

»Pri meni je šlo vse sila hitro. Pri 14 letih sem se redno zaposlila, pri osemnajstih hudo zaljubila in pri dvaindvajsetih že prvič poročila. V penzijo sem jo pobrisala pri petdesetih. Zelo rada sem hodila v službo, še posebej leta na Delu so bila čudovita. Kolegialnost je, primerno gojena in zalivana, močno cvetela, ne le med tajnicami in novinarji, tudi med nami, tajnicami. Z nekaterimi se še danes videvamo in krasno opravljamo. To, kar se danes dogaja v službah, ni več ničemur podobno. Eno samo metanje polen pod noge, nobene iskrenosti ... nič več prijateljstva. Tako sem presrečna, da sem tudi v svoje tretje življenjsko obdobje zakoračila že zelo zgodaj. Seveda še delam v eni od ljubljanskih odvetniških pisarn, najraje pa streljam kozle, in to take, da se jim smejijo tudi drugi.«

V drugi polovici sedemdesetih je imela Iča v tedenski reviji Teleks svojo rubriko šal, ki se jim je smejala vsa Slovenija. »Ja, na zalogi imam kakih 3000 vicev in prepričana sem, da bi se jim spet nasmejali. Ljudje tako radi in hitro pozabljajo, da so tudi stari vici kmalu spet novi.«

Poleg pisanja ji je bilo pisano na kožo tudi nastopanje na odru. Na zadnje v Špas teatru v predstavi 5žensk.com, ki si jo je ogledalo skoraj pol Slovenije. Poklicne igralke Marjana Brecelj, Mirjam Korbar, Nataša Barbara Gračner, Tina Gorenjak, Zvezdana Mlakar in druge so Ičo dobro sprejele. »Veliko so me naučile, pomagale so mi premagovati tremo, ko pa smo gostovale po naši državi, so prišle prav tudi moje petnajstletne radijske izkušnje. Z javno razvedrilno oddajo Koncert iz naših krajev smo namreč nastopali po vseh slovenskih skednjih, kulturnih domovih, malo večjih gostilnah, tudi po farovžih. Poleg izvajalcev goveje glasbe sva za smeh skrbela z Marjanom Roblekom - Matevžem. Rdeča nit najinih nastopov so bile zgode in nezgode vsakdanjega slovenskega para Iče in Matevža. Nekateri še zdaj mislijo, da sva tudi v resnici mož in žena. Ha, ha!«

Neki šovinist je zapisal, da je humor najvišja oblika inteligence, zato naj ne bi bil za ženske ... »O, pa še kako je. Pri nas premoremo vrsto žlahtnih komedijantk. Naj omenim samo Deso Muck, pa Natašo Tič Ralijan, celotno zasedbo iz predstave 5žensk.com. Res pa je, da je pri humorju treba najti pravo mero, vedeti, komu je šala namenjena. V kaki manjši družbi si prav gotovo lahko privoščiš malo več. Nekoč sem nastopila v družabnem delu kongresa zveze komunistov. Po nastopu mi je Zemljarič čestital in me vprašal, zakaj takih vicev ne objavljam v Teleksu. In odgovorila sem mu: Tudi lahko, če mi boš ti nosil fižolovo solato v arest. Skratka, humor je za vse tako kot zdravilo. Saj vendar drži, da je smeh pol zdravja.«

Iztok Mlakar v eni svojih pesmi poje o ljubezni med mestnim dekličem in fantom v nekem gorskem zakotju. Nekje se mu je v klenem cerkljanskem narečju zapisalo tudi tole: »....lbezen te treš, če češ al pa ne!«(ljubezen te zadene, če to želiš ali pa ne). Kako pa je z ljubeznijo na stara leta?

»Krasno je biti zaljubljen v starosti. Saj je vendar živi dolgčas, če nimaš nikogar, ki bi ti šel na jetra. Trenutno je moja največja ljubezen triletni vnuček. Pa knjige! Škoda, da so tako drage. Prav zvija me, ko gledam napise nad trgovinami in lokali. Vse v tujih jezikih. Mladi ne preberejo nič, v šolah, namesto da bi jih navduševali nad materinščino, jim jo še priskutijo. A ja, ljubezen pri mojih letih, to si me vprašal! Ja, le kakih deset let bi morala biti mlajša«, se iskrivo nasmeje simpatična Iča, ki ne mara politike. Po njenem nas politiki spravljajo v slabo voljo. Zato ne mara poslušati poročil. »Ja, za božjo voljo, namesto da bi se ukvarjali s štipendijami za moje vnuke, za njihove službe, da bi poskrbeli za njihovo čim boljšo izobrazbo, se prepirajo o tem, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni. Ne vem, ali so oni nori ali sem jaz. Jaz zase že vem, da nisem!«

Iča Putrih je v življenju shujšala kar nekaj ton. Pa nič ne zavida modernim suhicam, tudi k lepotnemu kirurgu ne bi šla, saj, kot pravi, je vsako gubico pošteno pridelala.