Žlica medu za zdravje
V zimskih mesecih pogosteje kot sicer posegamo po medu, bodisi zato, da bi si okrepili organizem, ali pa zato, da bi omilili učinke prehladnih obolenj, ki so v tem času na pohodu. Med namreč olajša izkašljevanje, blaži kašelj, lajša dihanje in vnetje grla, blaži pa tudi težave pri astmi.
Pa ne le to. Ker med vsebuje vitamine (še zlasti B1, B2, B6, C), minerale (železo, kalcij, kalij, magnezij …), aminokisline, antioksidante, kisline (solna, fosforna, ocetna, jabolčna, citronska, mlečna), ubikinon in protibakterijske snovi, je še posebej koristen pri slabokrvnosti, pri zmanjšani odpornosti imunskega sistema, za večjo moč v starosti in pri okrevanju po boleznih, pri hudih fizičnih obremenitvah, poleg tega pa pomirja, sprošča organizem in pripomore k boljšemu spancu. Med pomaga pri mišičnih krčih in zgagi, lajša prebavni proces in deluje rahlo odvajalno. Pomaga tudi pri izplavljanju strupov in pri boleznih jeter. V manjših količinah lahko med uživajo tudi diabetiki in ljudje z želodčnimi težavami. Le alergiki naj se prej posvetujejo z zdravnikom.
Po izvoru ločimo cvetlični med - pridobljen je iz nektarja cvetov, in gozdni med ali med iz medene rose z iglavcev (mane) in sladkih snovi nekaterih listavcev, ki jih izločajo drobcene žuželke, ali pa iz sladkega soka sadežev nekaterih rastlin.
Med cvetličnega izvora je ponavadi svetlejše barve,je bister in slajši. Ima vonj in aromo cvetlice, iz katere izhaja. V cvetličnem medu je precej cvetnega prahu, tako lahko z mikroskopsko analizo laže določimo vrsto medu. Uporabljamo ga kot naravno zdravilo pri alergijah (zlasti pri senenem nahodu), krepi žile in srce ter pomaga pri izčrpanosti organizma.
Gozdni med je temnejši in bolj moten, pogosto bolj gost od cvetličnega, velikokrat ima okus po žganju, karameli ali smoli. V ustih se težko raztaplja. Uporabljamo ga pri vnetju dihalnih poti, pri zmanjšani odpornosti organizma ter živčni napetosti.
Med izberemo po svojem okusu, dobro pa je vedeti, da je smrekov med še zlasti učinkovit pri slabokrvnosti; akacijev med pomaga pri urejanju prebave, pri želodčnih in črevesnih težavah, zgagi in prehladih; lipov med je dober pri prehladu in povišani temperaturi, ker pospešuje znojenje, ni pa priporočljiv za srčne bolnike. Če imate težave s spanjem, posezite po žajbljevem medu. Kostanjev med pa pomaga pri utrujenosti in pomirja.
Med v domači lekarni
Za zdravje so koristne mešanice medu in nekaterih drugih sestavin, ki jih najdemo kar v kuhinji. Tako, denimo, kombinacija jabolčnega kisa in medu pomaga pri prehladu, lajša artritis, vnetje mehurja in zaprtje ter znižuje vrednost holesterola in krvnega tlaku. Zmešamo dva dela jabolčnega kisa in en del medu ter tri krat na dan popijemo po dve žlici tega napitka.
Morda malce nevsakdanja je kombinacija medu in cimetovega prahu. Proti prehladu in za krepitev imunskega sistema priporočajo vsakodnevno uživanje ene jušne žlice medu, pomešane s čajno žličko cimetovega prahu. Čaj z medom in cimetom pa naj bi preprečeval staranje. Naredite ga tako, da štiri žličke medu in žličko cimetovega praha prekuhate v treh skodelicah vode in popijete po eno skodelico trikrat do štirikrat na dan.
Lahko pa kupite že pripravljene medene pripravke, ki so še posebej koristni.
Med za starejše, Gelée royale-super dvojni iz svojih bogatih izkušenj priporoča Malči Božnar iz Čebelarstva Božnar pri boleznih srca in ožilja, pri slabokrvnosti, težavah v klimakteriju ter pri upadanju spolne moči. V času prehladnih obolenj pa je dobro uživati mešanico medu in koncentriranega izvlečka škrlatnega ameriškega slamnika (Immunomel). Eno čajno žlico mešanice vzamemo enkrat do dvakrat na dan deset dni zapored, pa si bomo okrepili organizem; če pa so nas virusi že napadli, bomo hitreje okrevali. Hranilna vrednost kilograma medu je enaka, kot jo ima 3 kilograme sveže govedine, rib ali banan, 50 jajc, 5 litrov mleka, kilogram šunke ali 6 kilogramov pomaranč.
