Snežnik pohištvo hrani

Zgodbe | dec. '12

Vzhodno od vasi Kozarišče na robu Loške doline, pod vznožjem Snežnika, ki so ga domačini včasih imenovali tudi Šneberk, stoji graščina Snežnik. V njej je na ogled muzejska zbirka pohištva in umetnin, ki so se tu znašle skozi čas.

Graščina je bila pozidana ob stari rimski vojaški postojanki in ima zanimivo naravno-obrambno mesto. Nekoč je bila zatočišče trgovcev in popotnikov. Tovorniška pot je tod vodila iz Istre in Reke proti Loški dolini. Tu so dobivali tovorniki oboroženo spremstvo za potovanje skozi odmaknjene, puste in nevarne snežniške gozdove, ki so pogosto nudili zatočišče roparskim skupinam.
Grad Snežnik se prvič omenja leta 1293. Prvotni lastniki so bili gospodje Snežniški. Leta 1337 se izmed njih omenjata Herman in Wolfelin, leta 1462 pa Nikolaj. Še v minulem stoletju so bili lastniki knezi Schönburg-Waldenburg iz Dresdena. Zdajšnje poslopje je njihovo delo. V njem so že nekoč hranili zbirko starin od rimskih časov naprej. V knjižnici in grajskem arhivu so ohranjeni stari urbarji in različne zgodovinske listine.

Poletna in lovska rezidenca
Graščino je leta 1859 podedoval knez Jurij in jo preuredil v poletno in lovsko rezidenco. Dal je dozidati nadstropje, stolpiča, teraso, pa tudi obzidje je bilo takrat nadzidano. Notranjost je bila opremljena z dragocenim pohištvom in všečnim umetniškim okrasjem.
Knez Jurij je dal ob graščini urediti angleški park. Posebno skrb pa so njegovi gozdarji posvečali razsežnim grajskim gozdovom. Na tem posestvu je delovala prva slovenska gozdarska šola in v letih 1869 - 1875 izobraževala gozdarje. S postavitvijo parne žage pa se je začela v Loški dolini razvijati sodobna lesna industrija.
Lidija Slana je zbrala zanimive podatke za potrebe številnih novodobnih obiskovalcev snežiške graščine. Med drugim je zabeležila, da je leta 1902 Jurija nasledil njegov prvorojenec Herman, ki je bil diplomat. Po prvi svetovni vojni je bila tukajšnja posest na podlagi rapalske pogodbe razdeljena med takratno kraljevina SHS in Italijo.

Ohranjena dragocena oprema
Knez Herman je umrl leta 1943 na rodbinski graščini v Dresdenu. Med drugo svetovno vojno je grajski oskrbnik Leon Schauta vešče ubranil graščino pred plenilci in tako je tam vse do zdaj v glavnem ostala dragocena oprema. Vsa posest je bila podržavljena leta 1945.
Grajsko poslopje je bilo predelano v začetku 18. stoletja. Od tedaj je tudi njegova zdajšnja podoba. Trinadstropna renesančna stavba je še vedno varovana s stolpi in obzidjem. V graščini Snežnik je zares zanimiv muzej pohištvene kulture nekdanjih dni, saj sodi med najbolje opremljene graščine v Sloveniji. Poleg razstavljenega pohištva, ki v glavnem predstavlja stanovanjsko kulturo 18. in 19. stoletja, so za obiskovalca zanimive tudi starinske tapete ali stenske poslikave, leseni stropovi in še marsikaj. Na ogled so še številne umetnine, posoda in notranja oprema iz časov knezov Schönburgov. Tu pripravljajo kulturne prireditve, ki so pomembne za širše območje Loške doline, pa občasne tematske razstave, literarne večere, koncerte, poročne obrede.
Skoraj tisočletna zgodovina daje graščini Snežnik svojstven čar. Lepo se je spočiti v grajskem parku, prisluhniti tišini ali šelestenju mogočnih drevesnih očakov, petju ptic. Graščina je bila nekoč težko dostopna. Obdana je bila z visokim zidom in globokim obrambnim jarkom. Vanjo se nikoli ni prišlo po navadnem mostu, v notranjost se je bilo dolgo mogoče povzpeti le po lestvah, poznejši dvižni most pa je bil dobro varovan.

Bogata lovska tradicija
V grajski pristavi sta urejeni lovska in polharska zbirka, saj ima lov na polhe zelo dolgo tradicijo. Že tlačani so lovili polhe in si tako bogatili sicer preprosto vsakdanjo prehrano. Iz krzna so izdelovali znane polhovke in suknjiče. Polhe so lovili ponoči v prijetni družbi sovaščanov in prijateljev.
V velikih gozdovih, ki obdajajo Loško dolino, od nekdaj živi redka divjad. Tu še lahko srečate risa, volka, a območje je posebej znano po rjavem medvedu.
Z geografskega stališča ima tukajšnje območje izjemen položaj. V bližini Sredozemsko morje prodira najgloblje v evropsko celino. Kraje pod Snežnikom so osvajali Rimljani, Turki ... Sem je na bistrih vrancih rada prijezdila fevdalna gospoda od blizu in daleč in prirejala lovske pohode, se mastila z divjačino, prirejala turnirje v streljanju z lokom in drugim orožjem.
Grad Snežnik je ohranil renesančno podobo, v veselje ljubiteljev ostalin preteklosti.

Informacije:
Grad Snežnik, Kozarišče 67, 1386 Stari trg pri Ložu, tel.: 01 705 78 14.
Za obiskovalce je grad odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih in praznikih, od 10. do 17. ure (grajska vrata se odprejo vsako polno uro; zadnji ogled se začne ob 16. uri, v poletnem času tudi kasneje).