Dela na vrtu je dovolj
Zaradi dolge zime se bo sicer pravo delo na vrtu šele začelo, ko bo zemlja dovolj suha in primerna za obdelavo. Pri nakupu semen pa je potrebne kar nekaj previdnosti; kupimo le seme, ki ima na vrečki zapisane vse potrebne informacije (količina, kaljivost semena ...). Uporabimo lahko tudi lansko seme, vendar moramo računati, da ima od 10 do 30 odstotkov slabšo kaljivost, zato ga sejemo nekoliko bolj na gosto.
Zgodnji krompir bomo letos sadili nekoliko kasneje, a kljub temu ga bomo lahko imeli na mizi že konec maja. Najbolj rane sorte so Adora, ki dozori praktično v 65 dneh, Primura in Jerla v 75, Mona Lisa v 95, Maris Bard pa v 100 do 105 dneh. Če gredo pokrijemo z vrtnarsko tkanino, se bo zemlja hitreje segrela. Še boljša možnost je topla greda, ki pa jo moramo vsak dan zračiti in ponoči zapirati. Pri sajenju krompirja uporabimo uležan hlevski gnoj in nikoli svežega. Vendar pa hlevski gnoj ne vsebuje nič drugega kot organsko maso in dušik. Za vrtičkarje je bolje, da uporabijo Biogreno, Biosol ali Bioorganik. Zlasti slednji vsebuje največ potrebnih hranil, pri čemer sta visok odstotek magnezija in železa bistvenega pomena, saj zmanjšujeta potrebo po dušiku, zaradi katerega rastline niso odporne na bolezni in lomljenje. Poleg tega pripravek rahlja in razkisa zemljo, tako da apnenje ni potrebno in povečuje rast koreninskega sistema. Vse razhudnikovke, kamor sodijo krompir, paradižnik, buče, kumare, potrebujejo veliko kalcija. Ta pa je v zadostni količini le v Bioorganiku, pa tudi v posebnem gnojilu Strunal, ki nam s svojim stranskim učinkom v času razpadanja s pomočjo vlage razkuži zemljo. To pa je pomembno, saj nam težave delajo strune, bramorji, polži, črvički ipd., še posebej, če smo njivo ali vrt uredili na travni ruši.
Vrt na balkonu
Tudi na balkonu si lahko uredimo vrtiček, kjer pridelujemo paradižnik, solato, okrasne vrtnice … Omislimo si lahko miniaturni nasad visečih jagod v večji posodi iz plastike, keramike ali lesa. Čim več je zemlje, bolje bo zadrževala vlago in manj bo občutljiva na toplotne šoke. Uporabimo kar tisto za lončnice, ki ji dodamo nekaj vrtne zemlje. Vanjo vmešamo gnojilo v obliki briket (npr Bioorganik), a ne preveč. Za srednje veliko korito bo ena pest kar dovolj.
Seveda moramo naš mini vrtiček zaliti vsaj enkrat na teden. Vmes pa lahko vsako jutro po listih orosimo s pršilko in deževnico. Dobra je tudi prekuhana voda. S prekuhavanjem omogočimo izločanje apnenca, ki bi se v nasprotnem primeru nabiral na listih in tako preprečeval ali oviral fotosintezo. Kak mesec in pol po sajenju rastline dodatno pognojimo, najbolje s tekočim gnojilom, lahko s tistim, ki ga uporabljamo za balkonske rože. Dobro je vedeti, da bo rastlina začela zgodaj cveteti in tudi dozorevala bo zgodaj, če imamo v ozadju svetlejšo steno. Bela stena bo še povečala moč sončnih žarkov, ki se odbijajo od nje.
