Odločbe pozneje, kot je bilo predvideno
V prejšnji številki smo ob odločbi ustavnega sodišča, s katero je razveljavilo določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), napovedali, da bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vsem prizadetim prejemnikom pokojnin izdal nove odločbe praviloma že v aprilu. Navedena napoved pa se je izkazala za preveč optimistično.
Preveč optimistična pa ni zaradi tehničnih težav, ki sploh niso nezanemarljive in jih ni malo, nanje pa po navadi »pozabimo« ali jih kar odmislimo. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da so navedene določbe zakona vplivale na višino pokojnin več kot 25.000 prejemnikov. Več kot 12.000 se jih je pritožilo, več kot 1.400 jih je uveljavilo sodno varstvo itd. Izpolnitev zahteve ustavnega sodišče za izdajo odločb brez odlašanja pomeni tudi tolikšno število novih odločb, ki se bodo morale zaradi različnega položaja upravičencev razlikovati po vsebini. Del posledic uskladitve pokojnin po 143. členu ZUJF je bil namreč na podlagi določb ZUJF-1A že odpravljen z začetkom uporabe tega zakona, to je od 1. 1. 2013.
Kot rečeno, pa to ni vplivalo na zamik datuma izdaje odločb, temveč so razlogi za poznejšo izdajo odločb predvsem postopkovne narave! Še enkrat namreč moramo namreč opozoriti, da odločitev ustavnega sodišča omogoča izplačila pokojnin vsem upravičencem v višini pred izvedbo uskladitve (za maj 2012) po razveljavljenih določbah ZUJF, le od začetka veljavnosti njegove odločbe, to je 23. 3. 2013. Poračun razlike med novo višino pokojnine in izplačanimi zneski od meseca, v katerem je bila uskladitev izvedena (junij 2012), pa je zagotovljen le tistim upravičencem, katerih ugotovitvene odločbe o uskladitvi pokojnine še niso postale pravnomočne, ker zavod o njihovih pritožbah še ni odločil ali pa, če je že odločil, še ni končan postopek sodnega varstva, ki so ga posamezniki uveljavili.
Čakajoč na ustrezen zakon
Enakopravno obravnavo vseh prejemnikov po razveljavljenih določbah zakona usklajenih pokojnin, torej tudi tistih, katerih ugotovitvene odločbe so postale pravnomočne, lahko zagotovi le zakonodajalec (na kar opozarja v svoji odločbi tudi ustavno sodišče) z določitvijo ustrezne pravne podlage. Njen sprejem je bil napovedan v najkrajšem času po objavi odločitve ustavnega sodišča. Določala pa naj bi način in rok za izplačila razlike in urejala tudi druga postopkovna vprašanja. Izpolnitev odločbe ustavnega sodišča namreč zahteva tudi dodatna finančna sredstva, ki pa niso bila predvidena in jih je treba zagotoviti, a je to je v zdajšnjih finančnih in gospodarskih razmerah izjemno zahtevna naloga.
Tako zamišljena pravna podlaga bo seveda tudi temelj za izpolnitev odločb, katerih izdajo je zavodu naložilo ustavno sodišče. Prvotna zamisel, znana ob napovedi izdaje odločb v aprilu, je bila, da bi tako pravno podlago vključili v zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o katerem že teče zakonodajni postopek. Nadomestila jo je zamisel o ustrezni dopolnitvi ZUJF, vendar je na koncu prevladalo stališče, da bo vsa vprašanja, povezana z odpravo posledic razveljavitve nekaterih določb 143. člena ZUJF, urejal poseben tehnični zakon.
Vlada je na seji 25. aprila sprejela predlog tega zakona, ki enako obravnava vse upokojence, tako tiste s pravnomočno zaključenimi postopki kot tiste, katerih postopki pravnomočno še niso zaključeni.
ZPIZ jim bo bo razliko izplačal v dveh delih: 20 odstotkov z izplačilom pokojnine za junij 2013, 80 odstotkov razlike pa z izplačilom pokojnine za maj 2014. Predlog zakona mora sprejeti še državni zbor.
