Kratke zdravstvene novičke maj 2013
Dolge čakalne dobe pri parkinsonizmu
Parkinsonova bolezen je po številu bolnikov za alzheimerjevo boleznijo drugo najpogostejšo nevrodegenerativno bolezensko stanje možganov. Pravočasna in ustrezna obravnava bolezni je odločilnega pomena, saj pomembno izboljša kakovost življenja bolnikov. V Sloveniji je več kot šest tisoč bolnikov z različnimi vrstami parkinsonizma, zdravnikov specialistov pa je premalo. Zato je ob svetovnem dnevu parkinsonove bolezni, 11. aprilu, društvo Trepetlika opozorilo na nesprejemljivo dolge čakalne dobe, saj bolniki na prvo obravnavo pri nevrologu, ki šele postavi diagnozo, čakajo od 12 do 24 mesecev. Ob tem je predsednik države Borut Pahor podpisal izjavo, da bo v EU tudi Slovenija podpirala boljšo obravnavo bolnikov in raziskave bolezni možganov.
Glavna značilnost parkinsonove bolezni je pomanjkanje dopamina v možganih, kar povzroči tresenje, upočasnjenost gibov, oteženo hojo s padci, nerazumljiv govor, depresijo, demenco in bolečine. Prizadet je tudi center za živčevje, kar povzroča še nemotorične težave, kot so nenormalno delovanje prebavnega trakta (zaprtost, težave z uriniranjem), motnje spolnih funkcij, čezmerno potenje, lahko tudi nihanje krvnega pritiska z omotico.
Društvo Trepetlika pomaga bolnikom in svojcem tako da jih seznanja z novostmi s področja zdravljenja, z načini lajšanja vsakodnevnega življenja. Sedež imajo na Šišenski cesti 23 v Ljubljani, tel. št: 01 515 10 90, e-naslov: drustvo_trepetlika@t-2.net.
Okužene klope prežene cepljenje
Klopni meningoencefalitis je resna, vendar pri nas še vedno podcenjena bolezen, ki pa ima lahko hude posledice za zdravje. To je obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje prenaša z ugrizom okuženega klopa, pa tudi z uživanjem okuženega nepasteriziranega mleka, predvsem kozjega, ali pa mlečnih izdelkov.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresivnost ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema.
Strokovnjaki opozarjajo, da je cepljenje edina učinkovita zaščita pred boleznijo.
Priporočajo ga vsem osebam od enega leta starosti naprej in pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na vsakih pet let, da ohranimo ustrezno raven zaščite.
Pomanjkanje kroma škoduje
Krom je mikroelement, ki pripomore k ohranjanju normalne ravni glukoze v krvi. S starostjo se slabša absorpcija in izločanje kroma, kar je pri diabetikih še bolj opazno. V fazi preddiabetesa ljudje opažajo, da tehtnica kaže vedno več kilogramov, čeprav se trudijo manj jesti. Pojavljajo se napadi lakote in želja po sladkem celo po obilnem obroku. Ti znaki kažejo na motnje v presnovi glukoze, ki se, namesto da bi jo celice porabile kot vir energije, skladišči v maščobnih blazinicah.
Zdravniki starejšim in diabetikom priporočajo dodajanje kroma, ki ga sicer najdemo v čebuli, paradižniku, kvasu, ostrigah, polnozrnatih živilih ... Količina kroma se z obdelavo živil (toplotna obdelava, mletje …) zmanjšuje, zato so dobrodošla prehranska dopolnila, ki vsebujejo naravni krom. To še zlasti velja pri dietah za uravnavanje sladkorja v krvi.
Bolniki zadovoljni z UKC
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana si prizadevajo povečevati zadovoljstvo pacientov, kar preverjajo na podlagi vprašalnikov, ki jih izpolnjujejo pacienti v bolnišnični in v specialistično-ambulantni obravnavi.
Skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo se je v primerjavi z letom poprej zvišala na vseh področjih, razen pri seznanjanju s pacientovimi pravicami in dolžnostmi. Pacienti so pri bolnišnični obravnavi najbolje ocenili skrb za lajšanje bolečin, količine informacij, odnos zaposlenih, razumljivost informacij ter spoštovanje pravice do zasebnosti,
Zvišala se je tudi ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo. Pacienti so najbolje ocenili spoštovanje pravice do zasebnosti, odnos zaposlenih, zdravstveno obravnavo, prejete informacije, postopek naročanja in čas čakanja na pregled.
