Zavzemal se je za človeka vredno življenje
Janez Evangelist Krek je eden tistih pomembnih Slovencev, ki se je vse življenje razdajal za ljudi, zlasti za tiste, ki so slabo živeli. Bil je politik, pisatelj in teolog.
Rodil se je 27. novembra 1865 v Svetem Gregorju, umrl pa je 8. oktobra 1917 v Šentjanžu pri Sevnici. Po študiju bogoslovja je v Ljubljani postal stolni vikar, na bogoslovju pa je med drugim predaval filozofijo in teologijo. Bil je tudi deželni poslanec. Poleg tega je pisal pesmi, novele, povesti in dramska besedila.
Med Slovenci pa je najbolj znan kot pobudnik Majniške deklaracije, kot krščanski socialist in ustanovitelj več ustanov, ki so delavcem in kmetom pomagale, da so bolje gospodarili in laže živeli.
zavzemal za zadružništvo
Kot katoliški socialist je obsojal kapitalizem in izkoriščanje delavcev. Odločilno vlogo pa je pripisoval zadružništvu, ki naj bi nadomestilo kapitalizem. Krek je nekaj časa celo zagovarjal povezovanje krščanstva z ekonomskimi teorijami marksizma.
Med njegovimi številnimi akcijami naj omenimo, da je v Ljubljani ustanovil Slovensko katoliško delavsko društvo. S sodelavci je ustanavljal različne vrste zadrug tudi v Istri in Dalmaciji. Leta 1915 je prevzel vodenje Gospodarske zveze.
Krekovo zadružništvo je z ugodnimi posojili ustavilo propadanje in razprodajo kmetij. Na njegovo pobudo so v Ljubljani in v tedanji Avstroogrski ustanovili zadružno šolo. Zaslužen je bil tudi za ustanovitev slovenske trgovske in gospodarske šole. Zanimivo je, da je celo izdelal načrt »zaklona proti kartelom«. Leta 1917 je podprl prizadevanja po povezovanju Slovencev v novi jugoslovanski tvorbi. V vlogi predsednika ustavnega odseka je vodil pogajanje strank o reformi deželnega volilnega reda. Čeprav je imel monarhijo za najprimernejšo državno obliko, je zahteval popolno narodno enakopravnost. Med prvo svetovno vojno je državnozborske poslance avstrijske polovice Avstroogrske združil v Jugoslovanskem klubu.
Prizadevanje za izboljšanje položaja izseljencev
Aprila 1899 je Janez Evangelist Krek za več kot pet tednov odpotoval v Nemčijo, kjer je potoval iz kraja v kraj, zbiral delavce, pridigal, spovedoval in ponoči pisal pisma domov o svojih opažanjih med našimi ljudmi. Objavljenih je bilo 19 njegovih pisem. Krek je na Nemškem deloval tudi kot narodni in socialni delavec. Prebil je led brezbrižnosti za usodo slovenskih izseljencev v Vestfaliji. Zavzemal se je za ureditev položaja izseljencev, da jim ne bi bilo treba iti na delo v Ameriko.
Krekova protikapitalistična misel ni mirovala niti v Nemčiji.
Premogovniške družbe so imele velike dobičke, kapitalisti so izrabljali delavce, saj so jim bile materialne koristi glavno vodilo. Krek je menil, da bi ljudstvo ostalo revno, zapuščeno in propadlo, če ne bi bilo mož, ki so pomagali izseljencem pri izboljšanju njihovega življenja.
V Belgiji, kjer se je tudi mudil, so mu bila všeč delavska stanovanja - manjša hišica in vrtiček. V Dortmundu, kjer je živelo veliko Slovencev, so ustanovili tri obednice s poceni dobo hrano. V Nemčiji je slišal o velikih nesrečah v rudnikih.»Kdo se meni zanje ? Delodajalec je kapitalist brez srca. Hladnokrvno sprejema delavce, hladnokrvno jih odstavlja, četudi na groblje«, se mu je zapisalo. Zato ni čudno, da so ga Slovenci v Nemčiji z navdušenjem sprejeli.
Krekov sošolec France Koblar se spominja, kako je Krek v Ljubljani zanosno, poljudno in nazorno predaval o francoski revoluciji in kako je Železnikarjem zameril, da so pustili propasti njegovo konzumno društvo.
