Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
ZAVRNITEV DEDIŠČINE
Bralec ima ostarelega očeta, s katerim se v življenju nista najbolje razumela. Oče je bil od nekdaj veliko zdoma, rad je pil, pogosto je izgubljal denar pri raznih stavah in kartanju. Izposojal si je denar od znancev in sosedov, živel od danes do jutri, tako da se mu bo hiša, v kateri živi, kmalu podrla na glavo. Po zgodnji mamini smrti je sin izkoristil prvo priložnost, da se je odselil, redko je obiskal očeta, saj ga je ta ob vsaki priložnosti zmerjal ali zahteval denar. Ker sta edina sorodnika, bralca zanima, ali bo moral po očetovi smrti poravnati njegove morebitne dolgove in ali se lahko v tem primeru odreče dediščini.
Praviloma je vsakdo odgovoren le za svoje dolgove. Otroci tako praviloma niso dolžni plačati dolgov svojih staršev niti starši dolgov svojih otrok, zakonec pa ne dolgov drugega zakonca. Vsak naj bi tako izključno sam nosil obveznost plačila svojih dolgov.
Pri tem pravilu pa obstajajo določene izjeme. Zakonec na primer sam odgovarja za svoje obveznosti, ki jih je imel pred sklenitvijo zakonske zveze, za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, pa odgovarja s svojim posebnim premoženjem in svojim deležem na skupnem premoženju. V praksi to pomeni, da lahko upnik zahteva, da se lastništvo na hiši, ki sta jo zgradila zakonca v času trajanja zakonske zveze, razdeli tako, da se ugotovi, kolikšen je delež zakonca, ki je v dolgovih, in se nato ta idealni del prodaja na javni dražbi za poplačilo dolga, ki ga ima eden izmed zakoncev. Ne more pa predlagati, da se prodaja tudi delež drugega zakonca, če ta ni ničesar dolžan.
Izjemoma odgovarja za dolg, ki ga ima en zakonec, tudi drugi zakonec, če dolg izvira iz ravnanja s skupnim premoženjem ali če gre za dolg zaradi obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine. V tem primeru odgovarjata zakonca skupaj, čeprav je na primer le eden izmed njiju vzel posojilo.
Starši odgovarjajo za dolgove svojih mladoletnih otrok le, če dolg izvira iz škode, ki jo povzroči otrok, pri čemer so do otrokovega sedmega leta odgovorni ne glede na svojo krivdo, po sedmem letu pa se lahko odgovornosti razbremenijo, če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde. Starši ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči otrok v času, ko je zaupan drugemu, če ta drugi prevzame odgovornost za ravnanje otroka.
Otroci odgovarjajo za dolgove staršev po njihovi smrti, če sprejmejo dediščino. Po zakonu so namreč vsi dediči, ki sprejmejo zapuščino, ne glede na to, ali gre za zakonite ali oporočne dediče, odgovorni za dolgove zapustnika. Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvedena ali ne. Med dediči se delijo dolgovi v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži, če ni v oporoki drugače določeno.
Ker dedič, ki se je odpovedal dediščini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove, se bralec lahko izogne odgovornosti za očetove dolgove tako, da se dediščini odpove. Tega mu ni treba storiti že zdaj, pač pa lahko počaka do zapuščinske obravnave. Na obravnavi bo izvedel, kolikšno je znano premoženje očeta, ki je predmet dedovanja, in se bo lahko nato odločil, kaj bo naredil. Podatek, ki ga ima sodišče o obsegu dedovanja, ni vedno popoln, ker matičar navadno posreduje le tiste podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc in izjave osebe, ki jo matičar povabi k sestavi smrtovnice. Včasih se zgodi, da niso zajeti premoženje ali računi, ki so v tujini, gotovina in premični predmeti, ki so lahko tudi večje vrednosti (na primer umetniški predmeti). Je pa seznam zapuščine, ki ga ima sodišče, četudi morda ne vsebuje vsega premoženja, navadno vsaj dober kazalnik stanja. Seznam obveznosti zapustnika je praviloma precej nepopoln, ker imajo upniki možnost, da prijavijo dolgove zapustnika v zapuščino ali pa tudi ne. Sama prijava ali neprijava dolga v zapuščino namreč ne vpliva na obstoj dolga. Upniki imajo možnost, da zahtevajo plačilo dolga od dediča, ne glede na to, ali so dolg predhodno prijavili v zapuščino ali ne. Ker je dedič odgovoren za dolgove zapustnika le do višine vrednosti zapuščine, je do določene mere varovan v razmerju do upnikov, vendar je lahko položaj vseeno dokaj neprijeten, ker mora v razmerju do vsakega upnika dokazovati, kolikšna je vrednost zapuščine, ki jo je dobil, in zahtevati, da se njegova obveznost za dolgove zapustnika ustrezno zmanjša. To seveda s seboj prinese določene postopke in s tem tudi stroške, da o času in nevšečnostih niti ne govorimo. Bralec bo moral tako pred sprejemom zapuščine resno pretehtati prednosti in slabosti tega, da sprejme morebitno zapuščino po svojem očetu.
SVETOVALNI TELEFON :
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 7. in 14. marca, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
