Spoznaj svoj krvni tlak
Vir: Združenje za hipertenzijo
Tako kot vemo, katero številko čevljev nosimo in katera konfekcijska številka oblačil nam najbolj pristaja, bi morali poznati tudi vrednost svojega krvnega tlaka, pravijo zdravstveni delavci. Premalo se še zavedamo, kako nevaren je pravzaprav previsok krvni tlak (hipertenzija).
Previdnost je na mestu, če je vrednost krvnega tlaka dalj časa višja od 140/90 mmHg. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan tlak že skoraj vsak drugi odrasli Slovenec pa tudi vse več mladostnikov. Slaba polovica niti ne ve, dokler nima zdravstvenih težav, še huje pa je, da jih ima med tistimi, ki se že zdravijo zaradi hipertenzije, manj kot tretjina urejen krvni tlak po veljavnih priporočilih. Vpliva visokega krvnega tlaka v telesu dolgo ne čutimo, vendar pa močno poveča možnost možganskega ali srčnega infarkta ter odpovedi srca ali ledvic, povzroči lahko poškodbe očesnega ozadja, nastanek sladkorne bolezni, osteoporoze, raka na želodcu in demence.
Hipertenzija po vsem svetu povzroča zaskrbljenost, zato so v maju povsod potekale akcije ozaveščanja prebivalcev o vzdrževanju normalnih vrednosti krvnega tlaka. Tudi če nimamo nobenih težav, bi si morali krvni tlak meriti redno doma ali pa v ambulanti osebnega zdravnika oziroma lekarni. Dobro bi bilo, da bi imeli poleg termometra za merjenje vročine doma tudi kakovosten merilnik krvnega tlaka. Imeti mora ustrezno veliko manšeto, ki jo namestimo na golo nadlaket, roko držimo v višini srca in večkrat zapored izmerimo tlak ter zapišemo povprečno vrednost. Tako hitro opazimo, kdaj je tlak povišan, in obiščemo zdravnika.
Hipertenzija je kronična bolezen, zdravljenje z različnimi zdravili je praviloma dosmrtno. Velja se potruditi, saj če krvni tlak znižamo samo za 2 mm, tveganje umrljivosti zaradi ishemične bolezni srca zmanjšamo za 7 odstotkov, tveganje umrljivosti zaradi možganske kapi pa kar za 10 odstotkov.
Izogibajmo se soli
Vzrokov za zvišanje krvnega tlaka je več. Na dedno zasnovo in starost ne moremo vplivati, lahko pa storimo veliko za izboljšanje življenjskega sloga, in sicer da vzdržujemo redno telesno težo, se več gibamo, ne pijemo alkohola, uživamo raznovrstno prehrano z več zelenjave, predvsem pa se moramo izogibati soli. Že pet gramov (čajna žlička) soli na dan je dovolj, toliko pa je običajno dobimo v telo, če pojemo dva kosa kruha. Slovenci pa smo znani po tem, da si radi hrano dosolimo še pri mizi, po raziskavah ženske užijejo okrog 9, moški pa celo 14 gramov soli na dan. Največ soli vsebujejo kruh in krušni izdelki, meso in mesni izdelki, vložena zelenjava, predelana in predpripravljena živila. Preslani so tudi obroki v obratih javne prehrane in hitre hrane, še posebej tistih, ki hrano dostavljajo na dom (pica lahko vsebuje celo do 18 g soli!). Po drugi strani pa zelenjava izniči negativni vpliv natrija v telesu – če je seveda pojemo dovolj. Ob tem pa se moramo zavedati, da je vsak posameznik odgovoren za lastno zdravje, pri čemer ima odločilno vlogo prav način prehranjevanja.
