Tudi psi morajo v šolo
Pasji mladički so tako prikupni, da se jim ne moremo upreti. Veliki zvedavi očki, polni zaupanja, mahajoči repki, skratka sreča na štirih tačkah. Kdo se lahko upre? In tako pride pasja kepica k nam domov v splošnem navdušenju.
Kaj kmalu pa nastopijo težave, nimamo časa za dolge sprehode med tednom, naš ljubki borderski ovčar pa tega ne razume. Uničeno pohištvo, prežvečeni čevlji, lajanje, za katero izvemo od sosedov, ko se vrnemo iz službe … Pes na sprehodu vleče v vse smeri in se zaganja v vse, kar miga.
Zato je pomembno, da se pred nakupom psa pošteno in temeljito vprašamo, ali smo prava oseba za neko pasmo. Ali naš življenjski slog omogoča vsaj dve uri na dan, ki jih lahko posvetimo psu? Se lahko zanesemo na otroke, da bodo psa sprehodili, nahranili in bo imel svežo vodo v skledici? Marsikateri pes, ki si ga je otrok res želel in obljubil, da bo sam skrbel zanj, se znajde na grbi staršev. Pametno se je tudi vprašati, ali smo finančno sposobni poskrbeti za psa: redna cepljenja, odpravljanje bolh, klopov in notranjih zajedavcev. Lahko se pripeti nezgoda, pa je nujen obisk pri veterinarju, po možnosti konec tedna, ko so cene višje. Lahko bo potreboval posebno prehrano ...
Mogoče si oče želi velikega psa, ki bo čuval družino, ko njega ni doma. Pozabi pa na vzgojo in šolanje, ki ju tak pes nujno potrebuje. Kmalu imamo psa, ki je neobvladljiv in ustrahuje otroke in ženo. Nihče ga ne more pripeljati k veterinarju, ker ni očeta, ki ga za silo obvlada. Starejša gospa si omisli čudovitega mladiča beagla, ki jo kmalu začne vleči po ulici v vse smeri in ga nikakor ne more prepričati, da ne zmore štiri ure tekati po polju. Dolgodlaki psi potrebujejo več časa za nego dlake, redno česanje in redne obiske pri pasjem frizerju. Tudi krtače ne marajo vsi psi, grizejo in renčijo. Na koncu imate namesto dolgodlakega lepotca nervoznega psa z zavozlano dlako, ki ga vse srbi.
V opisanih primerih se lastniki jezijo na psa, da jim dela preglavice in je neobvladljiv. V resnici ni pes nič kriv, saj vse težave izvirajo iz začetnega nesporazuma. Niso vse pasme psov primerne za vsakogar.
Pasja mala šola
Še dobro, da imamo pasje šole in strokovnjake, ki nas lahko usmerijo v pravilno izbiro. Povedali nam bodo, da se šolanje psa začne z dnem, ko smo kepico prinesli domov. Mladička je treba navaditi na čistočo, ga naučiti, kaj sme in kaj je prepovedano (grizenje ljudi, čevljev, preprog, kopanje lukenj na vrtu, lajanje in skakanje na ljudi in še in še). To pa se ne zgodi čez noč.
Pasje mladičke zato že pri treh mesecih vabijo v malo šolo. Ta je namenjena socializaciji psov, učenju osnovnih ukazov, predvsem pa vzgoji lastnikov. Strokovnjaki nam bodo pomagali razumeti pasjo govorico, naučili nas bodo pravil vzgoje psa in raznih trikov, ki lajšajo vzgojo.
Potrdilo o opravljeni mali šoli pa žal ne pomeni, da bo pes do konca svojih dni vedel, kaj je prav in kaj ne. Vsakodnevno ponavljanje vaj, doslednost in razumevanje, da se na napakah učimo, je edina pot do lepo vzgojenega psa. To je proces, ki se nikoli ne konča. Pasjih šol je veliko, pozanimajte se pri znancih, kam hodijo, poslušajte komentarje pasjih lastnikov. Predvsem pa sami preverite, kako potekajo učne ure. Odločite se za tisto šolo, ki je vam všeč. Nato pa vztrajajte.
Tudi če ste že imeli psa, ne bo škodilo malo obnoviti znanje v pasji šoli. Stvari so se spremenile na bolje tako za pse kot za lastnike.
