Malenkost, ki lahko ustavi srce
Beseda holesterol zveni tako moderno, da bi jo lahko imeli za izum naše civilizacije. V bistvu pa gre za popolnoma naravno in zelo koristno snov, s katero si naše telo zagotavlja polno delovanje. Težava nastane takrat, ko je holesterola preveč, saj lahko ti presežki sčasoma poapnijo in ustvarijo strdke, ki lahko pripeljejo do resnih bolezni in zapletov v srcu ali ožilju.
Danes že skorajda vsi vemo, da je treba raven holesterola v krvi nadzorovati. Pa to počnemo? Kot kažejo raziskave CINDI, ima kar 60 odstotkov ljudi v Sloveniji preveč holesterola v krvi. Sodobna medicina loči tri ravni, ki se gibljejo od normalnih (do 5 mmol/l) do bolezenskih vrednosti (nad 8 mmol/l). Med obema skrajnostma je območje povišanih vrednosti holesterola (5–8 mmol/l), ki je najpogostejši primer in hkrati tudi situacija, v kateri ima posameznik največ vpliva na ureditev ravni holesterola v krvi. V primeru bolezenskega povišanja namreč posameznik nima veliko izbire – zaradi izredno visokega tveganja za nastanek bolezni mora takoj začeti jemati močna zdravila za zniževanje ravni holesterola. Ker imajo mnoga tovrstna zdravila številne neželene učinke, je ravni holesterola modro začeti nadzorovati bolj zgodaj, takrat ko so obvladljive brez močnih zdravil.
Vzroki za povišan holesterol
Za marsikoga bo spodbudno dejstvo, da samo okrog 20 odstotkov holesterola v krvi izvira iz prehrane, preostalih 80 odstotkov pa ga proizvede telo samo. Pri zdravih ljudeh potekajo nastajanje, uporaba in odstranjevanje holesterola iz telesa uravnoteženo, kar pomeni, da do nevarnega kopičenja na stenah žil ne pride. Pri skoraj 60 odstotkih ljudi pa vendarle pride do povečanih ravni holesterola v krvi.
Med najpomembnejšimi razlogi so nepravilna prehrana, razne bolezni (npr. bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, genske okvare, motnje v presnovi), hormonske spremembe (npr. obdobje menopavze), genska zasnova, neželeni učinki nekaterih zdravil in vedno bolj tudi stres. Ob povišanih vrednostih holesterola pa tveganje za nastanek bolezni dodatno povišajo nekateri dejavniki, kot so kajenje, sladkorna bolezen in tudi visok krvni tlak.
Naredimo spremembe
Ob ugotovljeni povišani ravni holesterola moramo najprej poskrbeti za spremembo prehranjevalnih navad, po nekaterih analizah sodeč, lahko tako raven holesterola znižamo kar za 15 odstotkov. V vsakodnevni prehrani naj bo veliko ogljikovih hidratov v obliki vlaknin, ki so v sadju, zelenjavi in polnozrnatih izdelkih. Poleg tega poskrbimo, da bo na jedilniku čim manj nasičenih maščob živalskega izvora, transmaščob, jedi, ki vsebujejo veliko holesterola (jajčni rumenjak, drobovina, hrenovke, klobase in polnomastni sir), soli, sladkorja in alkohola. Vse našteto nadomestimo s sadjem in zelenjavo, ribami in morskimi sadeži, oreščki in semeni, polnovrednimi žiti in žitnimi izdelki ter vodo.
Na ravni holesterola v krvi lahko zelo uspešno vplivamo z vsako obliko gibanja, ki se ga lotevamo z veseljem in ga lahko izvajamo redno, ne da bi bili pri tem preobremenjeni. Ni nujno, da se začnemo aktivno ukvarjati s športom, dovolj bo, če poskrbimo za redno rekreacijo ali pa za takšno obliko fizičnega dela (na primer košenje trave), ki nas sprosti in razgiba. Bolj kot dolžina gibanja je pomembna rednost, da vsak dan najdemo tistih nekaj deset minut. Gibanje krepi srce in ožilje, pomaga pa tudi pri premagovanju stresa in izboljšanju razpoloženja.
Vsakoletne raziskave in pogovori z izkušenimi osebnimi zdravniki kažejo, da je povišana raven holesterola v Sloveniji pogost pojav in da večina ljudi sicer pozna nevarnosti, ki jih prinaša, vendar odlaša z ukrepanjem, zato je pomembno, da redno preverjamo vrednost holesterola v krvi. Svojega osebnega zdravnika naj bi s tem namenom obiskali vsaj vsakih pet let. Če so bile vrednosti holesterola v krvi že povečane, pa je priporočljivo, da zdravnika obiskujemo pogosteje in poskrbimo za znižanje holesterola.
