Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
STAVBNO ZEMLJIŠČE
Bralka je lastnica hiše, ki je na eni parceli, in vrta, ki je na drugi parceli, med njima pa poteka javna cesta. Za oboje mora bralka vsako leto plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, čeprav na vrtu nima namena graditi. Njeno prošnjo, da vrt ne bi bil več stavbno zemljišče, so na občini zavrnili z utemeljitvijo, da se to ne da storiti, ker sta hiša in vrt sredi naselja, in da bi to lahko storili le, če bi bila kje na robu naselja.
Občina s prostorskim aktom določi, katera zemljišča so stavbna zemljišča in katera niso. V tako imenovanem občinskem prostorskem načrtu določi poleg namenske rabe tudi pogoje za gradnjo, dopustne vrste gradenj, omejitve (višina, etažnost …) in podobno. Občina sprejme občinski prostorski načrt na podlagi razvojnih potreb kraja, pobud lastnikov nepremičnin, mnenj pristojnih soglasodajalcev in podobno. Sprejem občinskega prostorskega načrta poteka tako, da lahko lastniki nepremičnin vlagajo pobude za spremembe obstoječih prostorskih aktov, čemur sledi sklep o začetku priprave prostorskega akta oziroma njegovi spremembi. Na podlagi zbranih pobud ter potreb v posameznem kraju občina pripravi osnutek prostorskega akta, v katerem določi, čemu bo namenjeno posamezno območje in kakšne bodo značilnosti tega območja. Tako pripravljen osnutek pošlje v mnenje pristojnim soglasodajalcem, to je ministrstvom in drugim organom, ki so dolžni preveriti predlagano ureditev in podati svoje mnenje. Navadno je največ potrebnega usklajevanja pri namenu občine, da bi širila območja zazidljivosti na področju varstva kmetijskih zemljišč in varstva pred poplavami. Ko so pridobljena mnenja, občina pripravi javno razgrnitev prostorskega akta, na kateri lahko kdor koli poda pripombe k predlaganim rešitvam. Občina se mora opredeliti do vseh pripomb, ni pa jih dolžna upoštevati. Po koncu javne razgrnitve se pripravi predlog prostorskega akta, ki se ponovno pošlje pristojnim soglasodajalcem, da podajo drugo mnenje. Če vsi podajo pozitivno soglasje, lahko občinski svet sprejme prostorski akt in tako določi, katero zemljišče se bo štelo za stavbno zemljišče itn.
Bralka bi imela v času javne razgrnitve možnost vplivati na odločitev, da parcela, ki je v naravi vrt, ne bi bila stavbno zemljišče. Možnost vplivanja je bolj kot ne le teoretična, ker pravila priprave prostorskih aktov ne dopuščajo, da bi se sredi mesta posamezne parcele določile kot kmetijsko zemljišče. Mesto je namreč praviloma zaokrožena celota, namenjena gradnji (zelene površine nimajo položaja kmetijskega zemljišča). Dejstvo, da je bralkino zemljišče na območju stavbnih zemljišč, ne pomeni, da bralka zemljišča ne bi smela uporabljati za vrt, pač pa pomeni, da je poleg uporabe za vrt dovoljena na tej parceli tudi gradnja. Pri kmetijskem zemljišču je raba omejena le na kmetijsko dejavnost. Bralka ima tako možnost, da vrt sama pozida ali pa ga proda kot stavbno zemljišče. Kaj točno je dovoljeno graditi na tem zemljišču, je določeno v prostorskem aktu. Informacijo o tem lahko dobi tudi na občini.
Kot lastnica stavbnega zemljišča je dolžna plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo je obračunano glede na to, na katerem območju je zemljišče, in ne glede na njegovo dejansko uporabo. Bralka je zato dolžna plačati nadomestilo za stavbno zemljišče, čeprav ima na njem le vrt.
DEDOVANJE
Bralki je pred nekaj meseci umrla mama, brat pa ji je povedal, da je v oporoki vse zapisala njemu. Bralko zanima, kako lahko izve, kaj je res v oporoki, in uveljavi vsaj pravico do nujnega deleža.
Če ima brat oporoko ali njeno kopijo, bi bilo prav, da jo pokaže bralki, ni pa tega dolžan storiti. Jo je pa dolžan predložiti sodišču, ki vodi zapuščinski postopek. Sodišče namreč na zapuščinski obravnavi oporoko razglasi, to pomeni, da jo prebere in pokaže dedičem ter potencialnim dedičem. Ti imajo nato možnost, da najprej ugovarjajo oporoki (na primer zato, ker menijo, da je ni napisal zapustnik ali ni bil sposoben razumeti, kaj piše oziroma podpisuje, in podobno). Če pride do tovrstnih ugovorov se zapuščinski postopek prekine in dediče napoti, da v pravdnem postopku dokažejo svoje ugovore. Zapuščinski postopek se nadaljuje, ko se ugotovi, ali je oporoka veljavna ali ne. Če dediči oporoki ne ugovarjajo ali je v pravdnem postopku odločeno, da je oporoka veljavna, sodišče odloči o razdelitvi zapuščine. V tej fazi postopka mora bralka izrecno zahtevati svoj nujni delež, ker sodišče o tem odloči le na zahtevo osebe, ki je upravičena do nujnega deleža. Nujni delež znaša eno polovico deleža, ki bi ga prejel dedič, če ne bi bilo oporoke. V opisanem primeru sta dediča le ona in brat, kar pomeni, da bi, če ne bi bilo oporoke, po mami dedovala vsak eno polovico zapuščine. Bralka lahko zahteva kot svoj nujni delež eno četrtino zapuščine po mami. Do nujnega deleža ne bi bila upravičena le, če bi že v času maminega življenja od nje prejela darila, ki bi bila vredna vsaj toliko, kot znaša vrednost nujnega deleža.
SVETOVALNI TELEFON:
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 16. in 23. januarja, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
