Električna kolesa niso modna muha
Električna kolesa postajajo vedno bolj priljubljena, razširjena in tudi dostopnejša. Še posebno pridejo prav starejšim, saj lahko razmišljajo o daljših razdaljah in težjih cestnih vzponih.
Marsikdo meni, da so električna kolesa le potuha, saj se ni treba truditi s poganjanjem pedalov. Toda kolo se ne pelje samo, saj elektromotor le pomaga pri vožnji. S pomočjo računalniškega sistema si lahko uravnavate stopnjo moči in prilagajate način vožnje. Kontrolna enota je nameščena na krmilu, bateriji ali kot aplikacija na pametnem telefonu. V praksi to pomeni, da v klanec vozite z manjšo ali večjo pomočjo elektromotorja, po ravnini pa jo potrebujete le občasno, da se lahko malo oddahnete. Še vedno morate kar precej delati z nogami. Bolj ko poganjate pedale, večja je pomoč elektromotorja. Na ta način lahko ob enaki telesni pripravljenosti prevozite bistveno težje in daljše poti kot z navadnim kolesom. In tako še vedno lepo razgibate telo, prav tako si hitreje in lažje povrnete moči po rehabilitaciji po nekaterih poškodbah. Z električnim kolesom so postale razmeroma lahko dostopne tudi nižje ležeče planinske koče. V nekaterih ponujajo možnost polnjenja baterij, znali pa bodo pomagati tudi pri manjših okvarah na kolesu.
Najprej preizkusiti, nato kupiti
Glede na to, da so električna kolesa razmeroma draga (od tisoč do tri tisoč evrov in več), se je treba pred nakupom dobro pozanimati, katero kolo bi bilo za vas najprimernejše. In ali vam električno kolo sploh ustreza. Zato ga je dobro preizkusiti pri kakšnem znancu. Tudi v turističnih krajih je na voljo izposoja električnih koles (okoli 40 evrov na dan). Marsikje se lahko na izlet zapeljete s kolesarskim vodnikom, kar je za začetnike vsekakor priporočljivo.
Ko kupujete kolo, se je dobro najprej vprašati, kje se nameravate voziti. Če bodo to pretežno vožnje po urbanih krajih in na manj zahtevne izlete, lahko tudi po makadamskih površinah, bo primerno tako imenovano mestno kolo. Okvirji teh koles omogočajo lažji dostop, kar cenijo starejši in gibalno ovirani. Dodane imajo blatnike, luči in prtljažnik ali košaro, v kateri lahko prevažate manjši tovor. Večinoma imajo zadnji pogon, nekateri tudi sprednji, boljši in dražji pa je centralni z motorjem na mestu, kjer je gonilka. Električna kolesa s centralnim pogonom so primerna za vse poti in terene. Pomoč elektromotorja občutite na pedalih in daje občutek, kot da vozite običajno kolo.
Treking kolesa so nekakšna športna različica mestnega kolesa s centralnim pogonom, vendar so primerna tudi za zahtevnejše ture. Električna kolesa cross so prilagojena brezpotjem in imajo vgrajeno vzmetenje. Nimajo streh in stojala, gume so širše, imajo večje število prestav. Njihova športna različica so gorska kolesa, ki so primerna za najzahtevnejše terene. Manjša zložljiva električna kolesa pa pridejo prav med kampiranjem ali potovanjem z avtodomom.
Ne glede na to, za katero vrsto kolesa se odločite, morate izbrati najprimernejšo velikost okvirja. Pomembne so tudi lastnosti električnih komponent. Moč motorja je omejena na 250 W, hitrost pa na 25 kilometrov na uro. Doseg električnega kolesa je odvisen predvsem od kapacitete baterije (od 250 do 1000 Wh) in lahko z enim polnjenjem znaša tudi do dvesto kilometrov. Seveda je število prevoženih kilometrov odvisno od načina vožnje in vrste kolesarske poti, od nastavitve stopnje pomoči, teže kolesarja, načina vožnje. Na porabo lahko vplivajo tudi veter v prsi in ekstremno nizke ali visoke temperature. Najpogosteje so v uporabi litij-ionske baterije, ki jih lahko polnimo tudi do dvatisočkrat. Polnjenje baterij traja od dveh do pet ur in je enostavno – s priloženim kablom na najbližji vtičnici, večinoma pa so baterije tudi snemljive, tako da jih lahko polnite v sobi.
