S kleklji, kvačko ali kolovratom
ROKODELCI
Zofija Voler je prejemnica številnih priznanj.
Ustvarjalnost Konjičanke Zofije Voler je izredno vsestranska. Je prostovoljka, športnica, pevka, enako spretna pri ustvarjanju najfinejših čipk kot pri predenju volne, ustvarjanju z iglo, pletilkami, kvačko ali s sekiro v rokah.
Ob upokojitvi leta 2000 se je vključila v Društvo upokojencev Slovenske Konjice in delala 13 let kot blagajničarka. Že leta 1994 se je pridružila ženskemu pevskemu zboru, leta 2004 je bila soustanoviteljica rokodelske sekcije Spominčice. Na športnem področju deluje v streljanju, steznem kegljanju in pikadu. Vrsto let je v društvu koordinirala šport, zdaj je predsednica komisije za šport in telesno kulturo pri Pokrajinski zvezi društev upokojencev Celje. »V letu 2008 smo na mojo pobudo stopili v program Starejši za boljšo kakovost življenja na domu, kjer sem koordinatorica pomočnica in vnašalka v program,« pove. Poleg članstva v drugih društvih je dobrih deset let tudi članica Društva likovnikov in fotografov Slovenske Konjice. Z njimi redno razstavlja svoja dela Čipka v sliki in pomaga pri organizaciji.
Pri njenem delovanju izstopajo rokodelske spretnosti. Že od otroštva so jo navduševale klekljane čipke, a šele po upokojitvi je našla čas, da se je tej umetnosti lahko povsem posvetila. »Od leta 2008 je nastalo domala 1600 izdelkov. Doma imam za razstave okrog 80 različnih izdelkov, druge sem v vseh teh letih podarila, le odstotek tudi prodala. Vsako leto podarim oziroma pošljem okrog 80 voščilnic. Redno razstavljam z likovniki, na samostojnih razstavah ter na razstavah z vnukinjo Eneo Golob, akademsko slikarko, ki sem jo prav tako navdušila za klekljanje.« Njene umetnine smo lahko večkrat občudovali tudi na rokodelskih delavnicah v izolskem hotelu Delfin, Festivalu za 3. življenjsko obdobje in Dnevih medgeneracijskega sožitja v Ljubljani in seveda povsod, kjer sodeluje skupina Spominčice DU Slovenske Konjice.
Z razstave ob 10. obletnici klekljanja v Slovenskih Konjicah
Pred leti je pletla na stroj, zdaj v glavnem ročno plete nogavice iz domače volne. »Skoraj deset let smo imeli pet ovčk jezersko-solčavske pasme, ki imajo krasno volno. Ob prvem striženju nisem vedela, kam s toliko volne, in sem se odločila, da se naučim presti. Seveda je bilo treba kupiti kolovrat in je kar nekaj časa trajalo, da sem se naučila veščine predenja. Zdaj to obvladam. Poleg puloverjev in jopic sem v sedmih letih spletla že 230 nogavic, ki sem jih v glavnem podarila – nekaj tudi za darila 90-letnikom v programu Starejši za starejše,« preprosto razloži. Ovčk, ki so jih imeli na domačiji v Štajerski vasi, nimajo več, a volne bo še za tri leta.
V Štajerski vasi so se pokazale še druge rokodelske spretnosti Zofije Voler in njenega moža Albina: »Od leta 2019 pa do danes sva gradila brunarico, na katero sva zelo ponosna, saj nama je uspelo samostojno zgraditi 90 odstotkov te lepotice.« Ob brunarici je seveda tudi cvetoča okolica, a to je že druga zgodba. Še to: Zofija z velikim veseljem sama nacepi vsa drva za ogrevanje brunarice in hiše v Slovenskih Konjicah, kjer živita tudi sin Danilo in hči Irena z družino. Pridelava lastne zelenjave in skrb za cvetlične nasade sta samoumevni, ob tem pa že 16 let sodeluje pri trgatvah na konjiškem Zlatem griču. Ali se tudi vam zdi, da Zofija Voler živi v nekem drugem svetu, kjer ima dan več kot 24 ur?
