(Strašne) mesojede sobne rastline
VRT IN DOM
Mesojedke so zagotovo eksotika med sobnimi rastlinami, ki buri domišljijo. S to zanimivo in izjemno skupino rastlin se je ukvarjal že priznani naravoslovec Charles Darwin, ki je svoja spoznanja opisal v knjigi Žužkojede rastline.
Mesojede rastline so se skozi razvoj prilagodile osiromašenim življenjskim pogojem in lepo uspevajo v kislem, vlažnem okolju, kot so mokrišča in barja. Vse tri opisane je mogoče dokaj enostavno gojiti kot sobne rastline v naših domovih, saj ljudem niso nevarne.
Malajski vrč (Nepenthes alata) je po strokovni literaturi mesojeda rastlina, ki je za vzgojo ena izmed lažjih. Vrči, ki visijo na pecljih, so prava paša za oči. Ko žuželka zaide v notranjost takšnega vrča oziroma lovilne posode, ne najde več poti na prosto. Stene so namreč poraščene s ščetinami, obrnjenimi navzdol, ki to onemogočajo. Na dnu je tekočina, ki vsebuje različne prebavne encime, ki razgradijo plen.
Rastlina potrebuje za rast veliko naravne svetlobe, na primer na oknu, ki je obrnjeno proti jugu. To je tudi najustreznejše mesto za večino mesojedih rastlin. V našem okolju malajski vrč pogreša visoko zračno vlago, zato ga je priporočljivo vsakodnevno pršiti z deževnico. Vendar z zalivanjem ni dobro pretiravati, saj mora biti substrat stalno vlažen, ne pa namočen.
Venerina muholovka (Dionaea muscipula) je zagotovo najbolj poznana in priljubljena med mesojedimi rastlinami. Cvetlični lonček je običajno poln številnih nekaj centimetrov velikih pasti s koničastimi bodicami ob robu. Notranjost lovilnega lista je rdeče obarvana. Listi izločajo vabo, ki privablja žuželke, in odprti čakajo na prvi ulov. Če bi se v past ujela muha, ki bi s krili in nožicami podrsala po notranji dlakasti steni, bi se sprožil mehanizem, ki bi združil in zaklenil obe polovici. Ščetine ob robu se med seboj prepletejo tako, da ulov ne more pobegniti. Ko se past zapre, rastlina preveri, ali je mrtvi plen vreden prebave, in če ni, se kmalu odpre. Sicer pa rastlina ulov razgradi in pasti (listi) se v nekaj dneh ponovno odprejo. Skoraj težko se je upreti, da ne bi vstavili mezinca v odprtino in čakali, kaj se bo zgodilo. No, vsekakor ne bomo ostali brez prsta. Kljub temu pa tega ne počnimo prav pogosto, saj venerina muholovka lahko to naredi največ petkrat in nato odmre.
Trobente (Sarracenie) so splošno znane kot nezahtevne mesojede rastline in imajo obliko listov, ki spominjajo na trobento. Različne vrste imajo intenzivno izražene žile na zelenih listih, kar jih dela še bolj dramatične. Uspevajo na polnem soncu v stalno vlažnem substratu. Za vzgojo rastlin lahko uporabimo odslužene odprte terarije, steklene posode, v katerih se bodo počutile kot v njihovi domovini. Barve vrčkov se med podvrstami in sortami razlikujejo. Lahko so zeleni, rumeni, rdeči, vijoličasti, beli, velikokrat so tudi večbarvni. V vsej svoji lepoti so trobente smrtno nevarne za žuželke, ki jih bo sladki nektar zvabil v notranjost trobente.
Zanimivo je, da mesojede rastline znajo ujeti žuželke, a bi z lahkoto preživele tudi brez njih. Nekatere potrebujejo v zimskem obdobju čas za regeneracijo, kar pomeni, da jim lahko namenimo neogrevan svetel prostor, kjer se temperatura ne spusti pod deset stopinj Celzija. V tem obdobju potrebujejo manj zalivanja. V zimskem času mesojedke težko najdemo v ponudbi vrtnih centrov, zato pa je to pravi čas za obisk kakšnega botaničnega vrta, kjer bomo lahko te zanimive rastline podrobneje spoznali.
