Pisma bralcev
Sončni dnevi ter cvetoča drevesa so v marsikom prebudili lepe občutke in pesniško žilico – kot naši naročnici, katere pesem objavljamo.
Pomladna
Ko se zima poslovi,
že po pomladi zadiši.
V gozdu potoček zažubori,
saj se ledenega oklepa znebi.
Ptiček na veji veselo žgoli,
ko si svoje družice želi,
na drevesu si gnezdo naredi
in za svoj zarod poskrbi.
Prve pomladne cvetice
prikukajo na plan,
z nežnimi listi in cveti
pozdravljajo sončen dan.
Sapice, lahke in tople,
preženejo gosto meglo,
sonce prekrije oblake,
da se vidi jasno nebo.
Dedek pred hišo na soncu sedi,
da mu ogreje kosti.
Veseli se dolgih pomladnih dni,
ko zima se končno poslovi.
Popotnik mlad se odpravi v gore,
postoji, posluša naravo, pospeši korak,
da bi prišel visoko, čim višje,
dokler ne objame večerni ga mrak.
Maček v zavetju za hišo leži,
čisti si kožuh, tudi zaspi,
saj ko dan se prevesi v noč,
k sosedovi muci bo šel mijavkajoč.
Pomlad se naseli v srca ljudi,
bolj so veseli in brez skrbi,
ko se zbudijo v lep sončen dan,
je tudi kakšen problem pregnan.
