Ni prav, da o vsem odloča le država
V Zvezi društev upokojencev Slovenije imajo precej pripomb k predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v javni obravnavi še do srede marca. Prepričani so, da je bilo besedilo pripravljeno prehitro, zato so nekatere rešitve nepremišljene ali pomanjkljive, zato bi moralo ministrstvo za zdravje upoštevati pripombe in prenovljen predlog ponovno dati v javno obravnavo.
Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, ne želijo kritizirati ali celo rušiti prizadevanj ministrstva, pač pa izboljšati določene rešitve, saj imajo v svojih vrstah številne strokovnjake in obilo znanja ter izkušenj. Predvsem jih moti, da vlada, če že dela reformo zdravstvenega sistema, ni pripravila celotne zakonodaje s področja zdravstva. Potrebovali bomo tudi usklajeno pokojninsko zakonodajo, saj predlog zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi spremembe v zvezi z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi.
Poleg tega iz sedanjega modela zdravstvenega zavarovanj, ki temelji na soupravljanju, prehajamo na t.i. angleški - Beveridgev - model, ko »država diktira vse«. V predlogu je namreč predvidena ukinitev vseh organov zavoda za zdravstveno zavarovanje, nadomestil naj bi jih 9-članski Svet za zdravje, s čimer se zmanjšuje vloga delojemalcev in delodajalcev, ki ne morejo več soodločati o »vitalnih zadevah v zvezi z zdravjem, zdravljenjem ter socialno varnostjo v primeru bolezni in poškodb«.
Zdusova ekspertna skupina za zdravje, v kateri so mag. Rosvita Svenšek, mag, Martin Toth in dr. Marjan Česen je že pripravila nekaj predlogov. Kot je poudarila mag. Rosvita Svenšek, v predlogu niso jasno razmejene pristojnosti države (ministrstva za zdravje) in zavoda za zdravstveno zavarovanje kot nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter določena odgovornost za njune odločitve in ravnanja. Prav tako so določene pravice zapisane preveč ohlapno in presplošno, niti ni jasno določeno, kaj sodi v standardne in kaj v nadstandardne storitve. Menijo tudi, da si razširjanja nekaterih pravic, ki niso najbolj nujne (denimo čiščenja zobnega kamna ali zobni vsadki) niti ne bi mogli privoščiti iz javne blagajne. Po drugi strani pa se ne strinjajo z omejitvami pri plačilu zdravstvenih storitev v tujini, če gre za zdravstvene storitve oziroma posege po drugačnih zdravstvenih metodah od vpeljanih v Sloveniji.
Obvezno zavarovanje za vse
Zdusova ekspertna skupina se ne strinja s pogojevanjem obveznega zavarovanja, saj meni, da mora biti vsak prebivalec obvezno zdravstveno zavarovan, treba pa je predvideti, kdo bo plačal prispevke za tiste, ki jih sami ne morejo. Ne soglašajo z nekaterimi izločenimi pravicami, denimo, da tisti, ki bi iskali pomoč v javnem zdravstvu zaradi medicinskih zapletov, ki so nastali kot posledica zdravstvenih storitev izven javne mreže, te pomoči ne bi smeli dobiti. Ali pa da ne bi smeli v javnih zavodih zdraviti otrok, ki niso opravili obveznega cepljenja, pa so zboleli. Po slovenski ustavi imamo vsi prebivalci pravico do zdravstvene oskrbe, vendar pa v Zdusu soglašajo, da bi v teh primerih morala zdravstvena ustanova terjati plačilo storitev.
Odločno pa zavračajo zvišanje prispevka za zdravstveno zavarovanje, kot je zapisan v predlogu. Zdaj upokojenci iz bruto pokojnine plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v enaki višini kot delojemalci (znižan za bolniške odsotnosti, ki jih upokojenci nimajo). Predlog pa predvideva, da bi upokojenci plačevali skoraj toliko kot delodajalci, po stopnji 6,56%, kar je celo več kot bi plačevali zaposleni (zanje naj bi veljala stopnja 6,36%).
V Zdusu ocenjujejo, da ima zdravstveno nadomestilo, ki naj bi nadomestilo premije dosedanjega dopolnilnega zavarovanja pravzaprav naravo davka. Plačevali naj bi ga vsi iz neto dohodka od bruto osnove, ki pa vključuje tudi dohodnino in bi šlo v neki meri za dvojno obremenitev. Predvidenih 7 razredov je v neskladju z načeli solidarnosti in enakosti, saj obveznosti ne bi bile več proporcionalno enake kot to velja v javnem zavarovanju za ostale prispevke. Namesto tega predlagajo državno regulacijo dopolnilnega zavarovanja ali pa dvig prispevne stopnje delojemalcev, s čemer bi se bistveno zmanjšali administrativni stroški.
Po mnenju mag. Martina Totha ne bi smeli iz predloga popolnoma izločiti zasebnih sredstev, jasno bi morali določiti, katere pravice in kdaj komu pripadajo in razmejiti pristojnosti ter odgovornost. Poudaril je, da v predlogu zakona ni nobenih usmeritev za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki pa najbolj obremenjujejo starejše.
Janez Sušnik, predsednik Zdus, je povedal še, da so se njihovi predstavniki nedavno sestali z upravo Kapitalske družbe. Strinjali so se, da je treba čim prej izpolniti zakonsko zavezo o ustanovitvi demografskega sklada, ki mora biti neodvisen in avtonomen in imeti zagotovljene dodatne vire. Po Sušnikovem mnenju bi morali zakon v proceduro vložiti najpozneje v letošnjem septembru.
