Ustno zdravje je skrb vsakega posameznika
Zdravniška zbornica Slovenije bo ob 20. marcu, svetovnem dnevu ustnega zdravja, prebivalcem in prebivalkam razdelila 36 tisoč zgibank z napotki o tem, kako poskrbeti za ustno zdravje. Zgibanke so oblikovane za pet različnih starostnih obdobij: predšolske otroke, šolarje, mladostnike, zrelo generacijo, starostnike in slepe ter slabovidne. Na ta način želijo zobozdravniki in zobozdravnice povabiti vse k odgovorni skrbi za ustno zdravje vsakega od nas.
Kot je povedal Matej Praprotnik, dr. dent. med., vodja delovne skupine Ustno zdravje pri Odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, moramo biti do ustnega zdravja v prvi vrsti odgovorni sami, tako da redno in pravočasno obiščemo zobozdravnika. Strokovnjaki pa pacientom stojijo ob strani in pomagajo, da obdržijo zdravje skozi vsa življenjska obdobja.
Vendar pa je nacionalna raziskava o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije, ki sta jo leta 2019 izpeljala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Stomatološka klinika UKC Ljubljana pokazala, da si le 70 odstotkov odraslih, starih 18–74 let (81 % žensk in 60 % moških) redno - vsaj dvakrat dnevno - čisti zobe. Ti bolje ocenjujejo svoje ustno zdravje kot odrasli, ki si čistijo zobe največ enkrat dnevno, sicer pa 60 odstotkov svoje ustno zdravje ocenjuje pozitivno (kot »dobro« ali »zelo dobro«).
Vsebina zgibank je na voljo tudi na spletni strani zdravniške zbornice (pod "publikacije"). V sklopu projekta Ustno zdravje pa so se osredotočili na ustno zdravje starostnikov. V sodelovanju s študenti dentalne medicine bodo izvajali praktične delavnice v domovih za starejše.
Kot je poudarila prim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., članica izvršilnega odbora Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, slabo ustno zdravje starejših, slepih in slabovidnih oseb lahko vodi v motnje pri prehranjevanju, bolečine, nizko samopodobo in splošno slabše počutje. Po drugi strani pa ravno te osebe pogosteje doletijo bolezni zob in ustne votline. Razlogi za to so: slabše ročne spretnosti, motnje vida, kar vodi v slabo ustno higieno, nezdrave prehranske navade, pridružene bolezni in uporaba veliko zdravil, katerih stranski učinek so suha usta, in neredno obiskovanje zobozdravnika.
Dobro ustno zdravje pa zagotavlja kakovostno življenje, od žvečenja, požiranja, govora, prehrane, pozitivne samopodobe, dobre komunikacije in druženja, ter odsotnost akutnih in kroničnih bolečin. Ker je njihov dostop do zobozdravstvenih storitev pogosto otežen, je potrebna ozaveščenost in sodelovanje tako pacientov, kot zobozdravstvenih delavcev, svojcev in negovalnega osebja. V Stomatološki sekciji tudi predlagajo, da se program ustnega zdravja starejših oseb vključi v programe zdravega staranja in v celovito politiko zdravstvenega varstva.
