Poskrbimo za svoje srce
Poskrbimo, da bomo poznali svoje vrednosti krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja, in ukrepajmo, če so previsoke, ob današnjem svetovnem dnevu srca svetujejo v Združenju kardiologov Slovenije.
Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni so namreč zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in zvišan krvni sladkor, ki Zaradi tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni z leti povečuje, zato sta njegovo spremljanje in poznavanje škodljivih učinkov zelo pomembna za naše zdravje.
Kaj moramo vedeti o vrednosti holesterola?
»Za začetek je dovolj, da vemo, ali je naš holesterol zvišan ali ne. Če je ustrezen, ga preverimo vsakih pet let, sicer pa pogosteje, o čemer se dogovorimo z osebnim zdravnikom. Ciljne vrednosti holesterola namreč niso enake za vse. Pri ljudeh, ki so že doživeli srčno-žilni dogodek, kot sta miokardni infarkt ali možganska kap, in pri tistih z dolgotrajnim dejavnikom tveganja (npr. sladkorno boleznijo) so zaželene vrednosti holesterola LDL bistveno nižje kot pri mladih in sicer zdravih ljudeh,« pravi dr. Dragan Kovačić, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine.
Kdaj je pri visokem holesterolu čas za zdravila?
Zvišan holesterol še ne pomeni, da nujno potrebujemo zdravila, gotovo pa moramo poskrbeti za zdrav življenjski slog z ustrezno prehrano in veliko telesne dejavnosti ter opustiti kajenje in druge razvade. »Če se pri posamezniku pojavljajo še drugi dejavniki (npr. visok krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen), ki ogrožajo njegovo zdravje, pa so potrebna zdravila. Prva izbira so zdravila, ki zelo učinkovito zavirajo tvorbo holesterola v jetrih in njegovo koncentracijo v krvi zmanjšajo tudi do 60 %. Dokazov o preprečevanju srčno-žilnih zapletov je ogromno. Poleg tega umirjajo vnetje v žilni steni, stabilizirajo žilne obloge in zmanjšujejo trdoto žilne stene,« je pojasnil dr. Dragan Kovačić, dr. med.
Kardiologi dodajajo, da so predpisana zdravila za znižanje holesterola učinkovita in varna, prinašajo številne koristi, obenem pa ohranjajo kakovost življenja. Prof. dr. Borut Jug, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, je pojasnil: »V preventivni medicini holesterola nikoli ne obravnavamo osamljeno, ampak skupaj s številnimi drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, stres in neugodne socialne okoliščine. Enaka vrednost holesterola LDL (npr. 3 mmol/l) je za telesno aktivnega 40-letnika neugodna, za 60-letno sladkorno bolnico z zvišanim tlakom ogrožajoča, za 52-letnika, ki je že prebolel srčni infarkt, pa nesprejemljiva. Zapleteno ocenjevanje ogroženosti in individualni pristop k sleherni posameznici oziroma posamezniku praviloma zahtevata posvet z zdravstvenim osebjem, ki po pogovoru in tehtni presoji oceni, kakšno je tveganje in kateri ukrepi so najprimernejši. Prvi korak pa je seveda zavedanje – poznavanje svojih vrednosti slabega holesterola ter možnosti, ki jih imamo za njegovo obvladovanje.«
