Zavetnik savskih brodarjev in čolnarjev
Vandramo po Sloveniji
Jasno so ga videli, savski brodarji in čolnarji svojega nebeškega zavetnika, kako čepi vrh gozdne pečevnate strmine, na kamniti rami gora, kot bi rekel pesnik Dane Zajc, ki je bil tu blizu doma. Njihov posel je bil nevaren. Zato so molili k sv. Miklavžu, naj jih obvaruje pred vrtinci in brzicami, pred podvodnimi skalami in čermi in kar je še bilo takšnih nevarnosti na plovbi po muhasti alpski reki, ki je znala biti zdaj usahla zdaj narasla, malokdaj pa prijazna.
A tovorjenje sadja, sukna, svile, začimb je bilo donosno. Splačalo se je tvegati in zaupati ljubeznivemu svetcu. Valvasor sporoča, da je čolnov in ladij na Savi kar mrgolelo. Ladjo je upravljalo od deset do petnajst mož. Navzdol so jo krmarili z drogovi, navzgor pa so jo vlekli z vrvmi, imenovanimi vlačuge, pri čemer so bili vpreženi, včasih v enake jarme, skupaj z voli. Od Krškega do Zaloga so potrebovali šest dni. Od leta 1848 pa so ob Savi sopihale le še lokomotive.
-
Barbara Remec: Slastno iz korenin
60 jedi iz korenovk in gomoljnic
Korenovke in gomoljnice spadajo med zelenjavo, ki ji v domači kuhinji posvečamo premalo pozornosti. Tudi zato, ker rastejo skrite očem, a iz zemlje srkajo le najboljše. Avtorica je prepričana, da si zaslužijo osrednje mesto na naših krožnikih, ne le kot juhe ali priloge, pač pa tudi kot nasitne, obenem pa barvite in zato za oko zelo privlačne glavne jedi in celo sladice. Zbrala je 60 receptov za jedi iz pese, sladkega krompirja, korenčka, pastinaka, hrena, koromača, zelene, redkvice, črne redkve, repe in kolerabe.
-
Ogledalo že od nekdaj nosi sporočilo nečesa skrivnostnega, z njim ravnamo s spoštovanjem, ker se bojimo sedmih let nesreče, če se razbije. Tudi arhitekti nanj gledamo kot na nekaj magičnega, saj ima pri oblikovanju prostorov veliko moč. Prostor sooblikuje, dopolni podobo, in kar je še posebej zanimivo, pomaga prikriti napake in pomanjkljivosti prostora.
Ogledalo tako ni nujen kos opreme le v predsobi in kopalnici, z njim vplivamo tudi na vtis o prostornosti in videzu prostorov, lahko pa je le dekorativni dodatek. Pazimo pa, da pri namestitvi ogledal v stanovanju ne pride do neželenih učinkov odsevov.
Pet hitrih ukrepov za dvig imunosti
Te dni, ko je vse v znamenju preprečevanja okužbe, zagotovo pride prav še nekaj preverjenih nasvetov, s katerimi boste lahko v najkrajšem mogočem času občutno izboljšali delovanje svojega imunskega sistema.
Naj zapeče!
Da vaša pljuča ne postanejo močvirje, v katerem se bodo virusi počutili kot v hotelu s petimi zvezdicami, je v veliko pomoč, da zaužijemo več čilija, hrena ali česna. Vsa omenjena živila so hkrati tudi naravna zdravila, ki odlično redčijo kri, razpršujejo sluz in izboljšujejo kroženje krvi. Da bo učinek še boljši, sveže narezan česen ali nariban hren pustite nekaj minut na zraku, preden ga zaužijete, ker to dodatno aktivira zdravilne učinkovine.
Kraj, kjer se družijo Ljubljančani in obiskovalci
Osrednja ljubljanska tržnica je v zavesti prebivalcev kraj nakupa svežih živil, zanimivih (kulinaričnih) prireditev in sobotnih srečanj s prijatelji. Seveda ko zdravstvene razmere to dopuščajo. Obdana je s kuliso lepih pročelij starih meščanskih hiš in Plečnikovih arkad, kar daje občutek prijetne domačnosti.
Pogačarjev trg: kjer so nekoč stali Napoleonovi konji
Prostor današnje osrednje ljubljanske tržnice je že od srednjega veka predstavljal središče dogajanj v mestu. Prebivalci so se tu, med reko in vznožjem grajskega hriba, zbirali in trgovali v senci glavnih mestnih sakralnih objektov. Bližnji most – današnje Tromostovje – je bil vez s podeželjem in naraščajočim predmestjem zunaj mestnih vrat.
Ste res dobro preverili zavore?
Drugo najvišjo cesto v Romuniji, ki ima več predorov in viaduktov kot katera koli druga cesta v tej državi, za ves promet zaprejo, ko zapade prvi sneg, zapora pa običajno traja do aprila. Jesenska vožnja po Transfagarašanu, najbolj spektakularni gorski cesti v Evropi, je brez najmanjšega dvoma čisti presežek. Teh je v eni najrevnejših držav Evropske unije še veliko.
Devetdeset kilometrov dolgo vzpenjačo s številnimi ovinki, ki se začne v mestu Bascov v bližini Pitestija in vodi do Sibiuja ter prečka prelaz med najvišjima vrhovoma v državi, Moldoveanu in Negoiu, je dal v času od leta 1970 do 1974 zgraditi tedanji romunski diktator Nicolae Ceaușescu. Transfagarašan naj bi postal strateška vojaška pot, obenem pa Ceaușescujev odgovor na vdor Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968. Na tak način je namreč želel zagotoviti hiter vojaški dostop čez gore ob morebitnem sovjetskem vdoru.
-
Na začetku poletja je zaokrožil 80 let svojega življenja pesnik, prevajalec, dramatik in dramaturg Ervin Fritz, Savinjčan, ki živi in ustvarja v Ljubljani, uživa pa tudi v svoji hiški na Muljavi, kjer je sosed muzejske Jurčičeve domačije.
Ker se kot krajana poznava že veliko let, se je najin pogovor začel s smehom, nato sva še klepetala in se malo spominjala njegovega življenja v kraju pod Žvajgo, v njegovem Šempavlu (Preboldu), kjer se je rodil materi samohranilki. Očeta so med vojno, kmalu po njegovem rojstvu, ubili Nemci. Vse to je zelo vplivalo na njegov socialno čuječi pogled na svet in njegovo ustvarjanje. To ima korenine že v osnovni šoli, nadaljevalo pa se je na učiteljišču v Celju in vse do današnjih dni.
-
USTVARJALNICA
Ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati, pravi star pregovor. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Secesija je moja mala obsesija. Ko sem na boljšem sejmu odkrila krepko zdelano rjavo secesijsko omarico z intarzijami in zlatimi ročkami, sem jo že odpisala kot nepremišljen in nesmiseln nakup. V tej dilemi in vnemi sem se je vseeno lotila. Z brusnim papirjem, malo izravnalne mase ter črno in belo barvo za les. Originalne intarzije sem poudarila tako, da sem jih pobarvala z najtanjšim čopičem, pomočenim v črno barvo. Bilo je smiselno, pri nas doma je zdaj črno-bela »secesijka« občudovan kos pohištva.
-
FILM
- LIFFe
Čudovito je spoznanje, da je kljub koroni kino preživel in bo ostal. Tako kot ljubljanski filmski festival, ki bo potekal od 11. do 22. novembra v dveh dvoranah Cankarjevega doma (Linhartovi in Kosovelovi), kinih Komuna in Bežigrad, Kinoteki, v celjskem kinu Metropol in dvorani A. Podbevšek teatra v Novem mestu. Ponudil bo kakovostno aktualno filmsko produkcijo, filme nominirancev in dobitnikov nagrad na tujih filmskih festivalih, manj znano filmsko produkcijo iz Azije in Afrike, skratka kakovostne filme za filmoljubce, nekaterih sploh ne bo mogoče videti na našem rednem filmskem programu, če zaupamo besedam programskega direktorja festivala Simonu Popku. Gledalci bomo lahko še vedno glasovali za 'naj film' LIFFa, podelili bodo tradicionalne nagrade festivala, festivalsko središče bo še vedno v drugem preddverju Cankarjevega doma, gledanje filma z masko – preizkušeno – pa ni prehudo.
Naučite ga pisanja čestitk z roko
Z VNUKI
V sodobnem svetu izginja navada, da bi nekomu čestitali ali napisali pisemce z roko. Vedno pogosteje se zgodi, da dobimo čestitke po SMS-sporočilu, sestavljene na hitro, čim krajše. Takšne čestitke nas ne razveselijo tako, kot bi nas lahko.
Z roko napisano čestitko, ki jo najdemo v nabiralniku ali dobimo ob darilu, večkrat preberemo, okušamo počasi, si ogledujemo ilustracijo in pisavo, nato jo za nekaj časa razstavimo na vidno mesto in kasneje shranimo – ter nanjo pozabimo. Toda ko spet naletimo nanjo, nam znova prinese veselje. Spomni nas na tistega, ki nam jo je napisal. Čestitke, poslane po elektronskih medijih, tega ne morejo ponuditi, saj izginejo v nič. Škoda je, da pisanje čestitk z roko med mlajšimi generacijami izginja. Kaj, če bi vnuka naučili, kako razveseliti nekoga, ki nam veliko pomeni, s pravo, z roko napisano čestitko?