-
Primerno izbrane telesne in možganske aktivnosti nam lahko zelo koristijo v zrelih letih, pravi dr. Vojko Kavčič, kognitivni nevroznanstvenik, ki raziskuje delovanje možganov pri umskih in mentalnih procesih. Zanimajo ga povezave med vedenjem in možgani, predvsem pa, kako se možgani spreminjajo s staranjem in kaj se dogaja z umskimi sposobnostmi. Že več kot dvajset let živi v Združenih državah Amerike, na inštitutu za gerontologijo na Univerzi Wayne State v Detroitu se ukvarja z zgodnjo diagnostiko alzheimerjeve bolezni. Redno se vrača v Slovenijo, a ne obišče samo mame na Krasu, pač pa z veseljem sodeluje z različnimi institucijami, pri projektih, prireja predavanja, razvija aplikacijo za kognitivni trening, pripravlja pa tudi posodobljeno verzijo knjige Umovadba – za bistre možgane v poznih letih, nad katero so slovenski bralci navdušeni. Prepričan je o koristi kognitivnega treninga, ki ga imenuje umovadba ali kar paša za možgane.
-
Prihodnje tedne bomo z nestrpnostjo čakali na izid pogajanj o novem vodstvu Evropske unije. Za predsednico komisije Ursulo von der Leyen slutimo, da bo odločno vodila »evropsko vlado«, vendar se bodo morale članice najprej dogovoriti, kaj je ta čas za skupnost najpomembnejše. Pred evropskimi volitvami smo od tistih, ki so se potegovali za sedež v Evropskem parlamentu, slišali veliko obljub, zdaj bo prišel čas, ko bomo videli, ali bodo držali besedo. V preteklosti so velikokrat preslišali opozorila, da morajo bolj kot kapital poslušati zahteve državljanov, ki jih predstavljajo.
Revščina – energetska in uradniška
V Sloveniji je kar nekaj energetske revščine. Marsikdo težko zbere denar za ogrevanje, elektriko in toplo vodo; nekateri čez zimo celo zmrzujejo. Ogroženi so zlasti starejši, brezposelni in klavrno plačani zaposleni. Oblast je težavo sicer zaznala, in to predvsem po zaslugi Evropske unije, vendar se je loteva počasi in štorasto. »Želi pogasiti požar, a ne ve, kje in koliko gori,« je do odpravljanja energetske revščine kritičen prof. Peter Novak, ki se že desetletja ukvarja z različnimi vidiki energije.
-
STARANJE V SLOVENIJI
Nas, povojno (baby boom) generacijo, ki smo rojeni med leti od 1945 do 1965, je življenje lepo obdarilo: nismo doživeli lakote, epidemij in vojn, podaljšalo se nam je življenje. V mladosti smo šli po svoje (leto 1968) kot noben rod pred nami. Vrednote staršev smo zavrgli, ker se jih v novih življenjskih razmerah ni dalo živeti na tradicionalen način, predniki pa nam z vojnami v 20. stoletju niso bili za pristen zgled. Zdaj se srečujemo s starostjo; smo zgled zanamcem. Pa še kar ne vemo, v kaj smo zakoreninjeni. V narodno skupnost in slovensko kulturo, kakor je učila tradicija? V skupnost enakih ljudi, kakor je učil socializem? V lastno imetje, znanje in veljavo, kot vsiljuje kapitalistični trg? V razvajeno hlepenje po užitku, ki ga propagira reklama? Biti smiselno zakoreninjen, vedeti v kaj in čemú je pogoj za zadovoljno starost – za starostno zorenje. In je pogoj, da nas odrasli otroci in vnuki jemljejo resno.
Trenja, ki razdvajajo upokojence
V času največje poletne vročine se je razplamtel spor med Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus) pod vodstvom predsednika Janeza Sušnika in Mestno zvezo upokojencev Ljubljana – Osrednjo zvezo društev upokojencev (MZU), ki jo vodi Marjan Sedmak, čeprav je do nesoglasij začelo prihajati že prej. O vzrokih za spor z ljubljansko mestno zvezo in za prekinitev sodelovanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) smo se pogovarjali s predsednikom Zdusa Janezom Sušnikom, ki začenja drugi mandat.
-
Senior za volanom
Pred nekaj leti je bila v Italiji živa ideja, da bi starejšim voznikom omogočili varnejšo vožnjo s posebnim znakom. Tako kot velja L za mednarodno oznako za mlade voznike ali tiste, ki se šele učijo voziti, tako naj bi znak S na zadnjem delu vozila dal vedeti, da je za volanom starejša oseba. Navdušeni nad idejo so bili predvsem načrtovalci varne vožnje v Franciji in Italiji. Znak S naj bi veljal le za voznike seniorje, marsikateri so menili, da bi vnesel nekaj strpnosti med sicer nestrpne voznike. Morda bi počasnemu in mencavemu vozniku spredaj marsikdo »odpustil«, če bi opazil znak S.
-
STARANJE V EVROPI
Med počitnicami sem nekaj tednov preživel v manjšem kraju pri Bledu, kjer imamo s starši počitniško hišico že od moje rane mladosti. V teh letih smo se zelo povezali s sosedo, gospo brez otrok, ki ji je mož umrl pred nekaj leti. Bila je na vozičku, to poletje pa se je po posvetu s svojci preselila v blejski dom za ostarele.
Ta dogodek mi je dal misliti. Spomnil sem se na analizo, ki sem jo pred leti pripravil na zelo posebnem naboru podatkov SHARE, tako imenovanem vprašalniku »drop off«, ki ga po zaključku ankete izpolnijo samo anketiranci določene države. V šestem valu smo tako Slovence spraševali po stališčih do odhoda v dom za ostarele. Vprašalnik je izpolnilo nekaj več kot 3900 anketirancev.
-
Sprehod za spomin
September je svetovni mesec alzheimerjeve bolezni. Med dogodki, ki jih združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija pripravlja na temo demence, bodo tudi Sprehodi za spomin, na katerih udeleženci po različnih slovenskih krajih izkažejo podporo osebam z demenco in podprejo prizadevanja Spominčice za boljšo ozaveščenost in prepoznavanje demence. V Ljubljani bo sprehod potekal na sam svetovni dan alzheimerjeve bolezni, tj. v soboto, 21. septembra. Udeleženke in udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri pred Moderno galerijo in se sprehodili do Mestne hiše in nazaj. Ne pozabite priti!
Festivalsko dogajanje bo živahno
Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), ki bo med 1. in 3. oktobrom potekal že 19. leto zapored, prinaša ustaljen program: strokovne razprave o aktualnih vprašanjih, izobraževalne dogodke in delavnice za vse generacije ter bogat kulturni program. Zagotovo pa bodo obiskovalci Cankarjevega doma naleteli na nove, zanimive vsebine.
Rdeča nit letošnjega strokovnega programa bodo aktualne teme, ki jih poudarja strategija dolgožive družbe. Med drugim bodo udeleženci okroglih miz razpravljali o iskanju meja v jeziku o starosti in starejših, uspešnejšem črpanju sredstva EU za izpeljavo strategije dolgožive družbe, modernizaciji sistema dolgotrajne oskrbe in opismenjevanju starejših, ohranjanju in navezovanju pristnih človeških stikov ter pomenu odgovornega delovanja nevladnih organizacij. Pozornost bo namenjena tudi stoti obletnici Univerze v Ljubljani in stoletnici priključitve Prekmurja k matični domovini.
Od Pirana do Idrije, od Iga do Lendave ...
Ta konec tedna se bo zvrstilo kar nekaj prireditev, v različnih krajih po Sloveniji. Še posebej pestro bo dogajanje v soboto, 24. avgusta. Predstavljamo samo nekatere ...
Že v davnih časih, ko so prvi ljudje poselili rtič, ki se strmo spušča v morje, so iz morja pridobivali sol. Kmalu je prav ta postala eden najpomembnejših virov prihodkov, zato pravimo, da je mesto Piran zraslo na soli (Piran xe fato de sal), so zapisali piranski turistični delavci ob vabili na tradicionalni Solinarski praznik. Začel se bo na Tartinijevem trgu v Piranu, kjer bodo na prodaj domači izdelki umetnostne in rokodelske obrti; kulinarična ponudba, naravna kozmetika… Ob 11. uri se bo v madrač pripeljala barka s soljo, obiskovalci bodo lahko poskusili zajtrk in marendo solinarjev, si ogledali folklorne nastope in solinarske igre, ki jih pripravlja/Skupnost Italijanov G. Tartini Piran ter pospremili solinarsko družino v soline. Letos se bo v Piranu ustavil sam Martin Krpan (TD Bloke), ki bo preveril, ali je naša sol res tako dobra, da jo lahko odnese cesarju na Dunaj …