Skupaj za preprečevanje samomora
Čeprav je samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev letno, lani je znašal 17,8) najnižji po letu 1965, je Slovenija po številu samomorov še vedno nad evropskim povprečjem. Svetovni dan preprečevanja samomora (10. september) je namenjen osveščanju javnosti, naj bo bolj pozorna na stiske soljudi, in že drugo leto zapored poteka pod geslom »Skupaj za preprečevanje samomora«.
Lani je za posledicami samomora pri nas umrlo 353 oseb, 274 moških in 79 žensk. Medtem ko je samomorov med moškimi približno štirikrat več kot med ženskami in naraščajo s starostjo, je med ženskami več poskusov samomora.
-
Uspeh lanskega prvega Nacionalnega meseca skupnega branja je spodbudil organizatorje (Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Bralno društvo Slovenije, Združenje splošnih knjižnic, Društvo slovenskih pisateljev in še druge) k temu, da bo pobuda postala tradicionalna. Letošnji mesec skupnega branja poteka od 8. septembra, mednarodnega dne pismenosti, do 13. oktobra, ko se zaključi Teden otroka. V tem času različne ustanove, od knjižnic, kulturnih domov, društev, šol do založb in domov starejših občanov, pripravljajo različne dogodke (bralne urice, skupna branja, pogovore o knjigi in druženja ob njej …) in tako spodbujajo k branju otroke, mladino, družine in odrasle. Kje se bo kaj dogajalo, lahko spremljate na spletni strani: https://nmsb.pismen.si/sodelujoci/izvajalci.
-
Številni konjeniški klubi po vsej Sloveniji bodo v soboto, 7. septembra, pripravili dan odprtih vrat za ljubitelje konj in jahanja.
Stik z živalmi, zlasti konji, na ljudi vpliva blagodejno v fiziološkem, psihološkem in socialnem smislu, odličen pa je tudi kot pomoč pri otroških terapijah. Otroci, ki se ukvarjajo z živalmi, so bolj optimistično naravnani, kažejo večjo sposobnost empatije in več altruizma, poudarjajo na Konjeniški zvezi Slovenije, ki želi tudi na ta način promovirati konjeništvo.
Gibanje premaga kronično bolečino
Po nekaterih podatkih za kronično bolečino trpi najmanj 23 odstotkov Slovencev, pri starejših od 60 let že vsak tretji toži nad kroničnimi bolečinami. Redno gibanje je učinkovito, še posebej prilagojene vaje pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov pomagajo premagovati težave, so povedali v Združenju fizioterapevtov Slovenije pred svetovnim dnevom fizioterapije, ki bo 8. septembra pod naslovom Fizioterapija in kronična bolečina.
V 16 krajih bodo v septembru za občanke in občane pripravili vodene vadbe, predavanja, pohode in druge brezplačne dejavnosti. Več informacij preverite na spletni strani združenja:
-
Primerno izbrane telesne in možganske aktivnosti nam lahko zelo koristijo v zrelih letih, pravi dr. Vojko Kavčič, kognitivni nevroznanstvenik, ki raziskuje delovanje možganov pri umskih in mentalnih procesih. Zanimajo ga povezave med vedenjem in možgani, predvsem pa, kako se možgani spreminjajo s staranjem in kaj se dogaja z umskimi sposobnostmi. Že več kot dvajset let živi v Združenih državah Amerike, na inštitutu za gerontologijo na Univerzi Wayne State v Detroitu se ukvarja z zgodnjo diagnostiko alzheimerjeve bolezni. Redno se vrača v Slovenijo, a ne obišče samo mame na Krasu, pač pa z veseljem sodeluje z različnimi institucijami, pri projektih, prireja predavanja, razvija aplikacijo za kognitivni trening, pripravlja pa tudi posodobljeno verzijo knjige Umovadba – za bistre možgane v poznih letih, nad katero so slovenski bralci navdušeni. Prepričan je o koristi kognitivnega treninga, ki ga imenuje umovadba ali kar paša za možgane.
-
Prihodnje tedne bomo z nestrpnostjo čakali na izid pogajanj o novem vodstvu Evropske unije. Za predsednico komisije Ursulo von der Leyen slutimo, da bo odločno vodila »evropsko vlado«, vendar se bodo morale članice najprej dogovoriti, kaj je ta čas za skupnost najpomembnejše. Pred evropskimi volitvami smo od tistih, ki so se potegovali za sedež v Evropskem parlamentu, slišali veliko obljub, zdaj bo prišel čas, ko bomo videli, ali bodo držali besedo. V preteklosti so velikokrat preslišali opozorila, da morajo bolj kot kapital poslušati zahteve državljanov, ki jih predstavljajo.
Revščina – energetska in uradniška
V Sloveniji je kar nekaj energetske revščine. Marsikdo težko zbere denar za ogrevanje, elektriko in toplo vodo; nekateri čez zimo celo zmrzujejo. Ogroženi so zlasti starejši, brezposelni in klavrno plačani zaposleni. Oblast je težavo sicer zaznala, in to predvsem po zaslugi Evropske unije, vendar se je loteva počasi in štorasto. »Želi pogasiti požar, a ne ve, kje in koliko gori,« je do odpravljanja energetske revščine kritičen prof. Peter Novak, ki se že desetletja ukvarja z različnimi vidiki energije.
-
STARANJE V SLOVENIJI
Nas, povojno (baby boom) generacijo, ki smo rojeni med leti od 1945 do 1965, je življenje lepo obdarilo: nismo doživeli lakote, epidemij in vojn, podaljšalo se nam je življenje. V mladosti smo šli po svoje (leto 1968) kot noben rod pred nami. Vrednote staršev smo zavrgli, ker se jih v novih življenjskih razmerah ni dalo živeti na tradicionalen način, predniki pa nam z vojnami v 20. stoletju niso bili za pristen zgled. Zdaj se srečujemo s starostjo; smo zgled zanamcem. Pa še kar ne vemo, v kaj smo zakoreninjeni. V narodno skupnost in slovensko kulturo, kakor je učila tradicija? V skupnost enakih ljudi, kakor je učil socializem? V lastno imetje, znanje in veljavo, kot vsiljuje kapitalistični trg? V razvajeno hlepenje po užitku, ki ga propagira reklama? Biti smiselno zakoreninjen, vedeti v kaj in čemú je pogoj za zadovoljno starost – za starostno zorenje. In je pogoj, da nas odrasli otroci in vnuki jemljejo resno.
Trenja, ki razdvajajo upokojence
V času največje poletne vročine se je razplamtel spor med Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus) pod vodstvom predsednika Janeza Sušnika in Mestno zvezo upokojencev Ljubljana – Osrednjo zvezo društev upokojencev (MZU), ki jo vodi Marjan Sedmak, čeprav je do nesoglasij začelo prihajati že prej. O vzrokih za spor z ljubljansko mestno zvezo in za prekinitev sodelovanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) smo se pogovarjali s predsednikom Zdusa Janezom Sušnikom, ki začenja drugi mandat.
-
Senior za volanom
Pred nekaj leti je bila v Italiji živa ideja, da bi starejšim voznikom omogočili varnejšo vožnjo s posebnim znakom. Tako kot velja L za mednarodno oznako za mlade voznike ali tiste, ki se šele učijo voziti, tako naj bi znak S na zadnjem delu vozila dal vedeti, da je za volanom starejša oseba. Navdušeni nad idejo so bili predvsem načrtovalci varne vožnje v Franciji in Italiji. Znak S naj bi veljal le za voznike seniorje, marsikateri so menili, da bi vnesel nekaj strpnosti med sicer nestrpne voznike. Morda bi počasnemu in mencavemu vozniku spredaj marsikdo »odpustil«, če bi opazil znak S.