Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik
NAŠ POGOVOR
V času najdaljše stavke zdravnikov in zobozdravnikov v zgodovini Slovenije smo se pogovarjali z zdravnico, ki ima za seboj več kot pol stoletja praktičnega dela, do letošnjega januarja je vodila ljubljansko ambulanto za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, veliko predava o demenci in nudi strokovno podporo pri Spominčici. Upokojena specialistka nevrologije in psihiatrije Vida Drame Orožim pravi, da zelo rada opravlja poklic zdravnice, žalosti pa jo, ker zdravništvo izgublja spoštovanje in ker je med zdravniki in drugimi medicinskimi kadri premalo timskega sodelovanja.
-
Dnevni centri aktivnosti vabijo
Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA), ki v Ljubljani delujejo pod okriljem Mestne zveze upokojencev Ljubljana, so pomembna srečevališča starejših, kjer imajo možnost aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in širjenja socialne mreže. Članom je na osmih lokacijah na voljo pestra izbira različnih aktivnosti, kot so telovadba, joga, ples, učenje tujih jezikov, slikarstvo, petje, pohodništvo, sprostitvene delavnice in še marsikaj. Podrobnejši program najdete na spletni strani www.dca-ljubljana.org. Vabijo vas, da jih obiščete kot udeleženci dejavnosti, še posebej pa kot prostovoljci, ki bi lahko obogatili programe, kajti nova znanja so vedno dobrodošla. Za več informacij lahko pišete na e-naslov: dcatrzaska@gmail.com ali kličete na telefonsko številko: 051 664 842.
-
Hvala za voščila
Spoštovane bralke in bralci, v uredništvo smo prejeli veliko vaših telefonskih in tudi pisnih voščil ob 50. letnici izhajanja Vzajemnosti. Veseli smo in počaščeni, da si vzamete čas in nam namenite nekaj vrstic. Vsem se zahvaljujemo!
Nekateri ste se potrudili še bolj in nam poslali tudi darilca. Tule je nekaj takih:
Drago Smodiš iz Ljubljane nam je zaželel še nadaljnjih 50 let in priložil čudovito pobarvanko iz februarske priloge.
Ciril Debeljak iz Medvod je izdelal lesen lipov list s prisrčnim sloganom.
-
ANKETA
Kako so si uredili življenje po upokojitvi, smo povprašali nekaj sogovornikov.
Dr. Ana Plemenitaš, upokojena univerzitetna profesorica biokemije, Ljubljana: »Moji načrti za čas po upokojitvi so bili napisati učbenik, potovati in se učiti. Ob delni upokojitvi sem se posvetila pisanju učbenika, s kolegico sva ga izdali leta 2022. Na spoznavanje daljnih dežel s popotovanj Alme Karlin je vplivala pandemija. Zdaj potujem na krajše razdalje, predvsem po Evropi. Po polni upokojitvi sem se vpisala na italijanščino in umetnostno zgodovino na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oboje mi je v veliko veselje.«
-
Omejena uporaba telefonov
V francoski vasici Seine-Port južno od Pariza so z referendumom omejili uporabo pametnih telefonov v javnosti. Omejitev velja za odrasle in otroke, brskanje po telefonu je nezaželeno med hojo po ulicah, med uživanjem obrokov ali kave v lokalih, v trgovinah, med čakanjem na otroke pred šolo, na klopcah v parkih … Namesto uporabe zemljevida na telefonu svetujejo, naj ljudje raje vprašajo za pot mimoidoče. Obenem so izdali priporočila, koliko in kdaj lahko otroci uporabljajo pametne telefone v prostem času.
Tri četrt stoletja izkušenj z ženskami
Ob praznikih žensk in mater, ki ju praznujemo v marcu, mi je prišel na misel Trstenjakov odgovor na vprašanje, kako je lahko napisal toliko knjig: če človek dolgo melje, se nekaj namelje. Jaz moram reči: skozi tri četrt stoletja se mi je nabralo veliko lepih izkušenj z ženskami.
Spomini na pokojno mater. Kako je pela! Uspavanke mlajšim bratom in sestri. Naši družinski prazniki so bili neločljivi od njene pesmi in dobre hrane. Pela je na njivi in v hlevu, ko je molzla krave. Bila je modra ženska; tistemu, kar vem o njej, ni treba biti nerodno pred tem, kar je v knjigah moje velike knjižnice. O njenem zrelem odnosu do svojih staršev; do nezakonske matere, ki je od žalosti, da je bil v vojni ubit sin, umrla isto leto, ko sem se jaz rodil.
-
Kolumna
Uspeh ni to, kar imate, ampak to, kar ste. Michelle Obama
Po nekaj obiskih društev podeželskih žena, o katerih lahko govorim v samih presežnikih, sem imela v začetku februarja veliko srečo, da sem čudovito soboto preživela tudi z gasilkami. Nastop je bil motivacijske narave, saj sem se dotaknila predvsem prostovoljstva in mnogih zelo spodbudnih zgodb na številnih področjih. Ponudila sem nekatere svoje in se s spoštovanjem priklonila njihovim.
Zato nikakor nisem mogla mimo izjemnega pomena tega poklica in prostovoljstva za slovensko družbo, kar se je še posebej pokazalo po zadnjih uničevalnih poplavah. V Radmirju, kjer jim tudi ni bilo prizaneseno, se je zbralo več kot 100 gasilk. Zanje je bil to poseben izobraževalni dan, zame predvsem ure občudovanja teh izjemnih žensk in njihovega dela doma, v službi in prostovoljstvu.
Art terapija lahko zmanjša tveganje za nastanek demence
Naša družba se vse bolj stara, ob tem pa tudi narašča število postavljenih diagnoz demence. Učinkovitega zdravila trenutno (še) ni, je pa zato toliko pomembnejša preventiva, saj vemo, da lahko z učinkovitim življenjskim slogom preložimo upad kognitivnih funkcij na kasnejše obdobje ali celo zmanjšamo tveganje za nastanek demence.
Prav s to idejo zmanjšanja tveganja za nastanek demence in ozaveščanja o njej smo se lotili projekta Spodbujanje razvoja kognitivnih sposobnosti starejših s pomočjo art terapije – fraktalne risbe, ki jo je sofinancirala Evropska unija. Prijavitelj projekta Zavod Prosum iz Brežic je skupaj s partnersko organizacijo iz Hrvaške Puni potencijal pripravil cikluse delavnic fraktalne risbe za starejše, kjer smo vsebino predavanj in delavnic metode fraktalne risbe prilagodili različnim področjem kognitivnega delovanja starejših.
-
aktualno
Starost je enako modrost. Ali to drži? Kako razumemo modrost v današnji družbi? Ali je povezana le s starostjo in življenjskimi izkušnjami ali pa morda ne. Kako je opredeljena v psihologiji? Ali jo je mogoče izmeriti in kako lahko modrost povežemo z zdravjem?
To je le nekaj vprašanj, ki jih je zastavila dr. Marlena Plavšić, psihologinja iz Pulja, na predavanju iz cikla O fenomenu starosti, ki ga je pripravilo Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Razprave o modrosti so se v psihologiji v večji meri pojavile šele v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predavateljice tako pozno zato, ker živimo v vse bolj dinamičnem času, ko smo zasuti s številnimi različnimi informacijami in se moramo vse hitreje in pogosteje odločati o številnih zadevah, ki so včasih skorajda nepomembne.
Z dobro voljo sprejemajmo drug drugega
Aktualno
Prizadevanja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje, ki deluje kot del Univerze v Mariboru, so usmerjena v aktivno vključevanje upokojenih visokošolskih delavcev, v aktivno družbeno dogajanje in njihov prispevek k razvoju trajnostne družbe.
Tako se upokojeni profesorji še naprej umsko in družabno razvijajo, uživajo dostop do ugodnosti, virov in storitev univerze, dobivajo podporo in so cenjeni zaradi svojih akademskih in drugih prispevkov. Mariborska univerza na tem področju orje ledino, odpravlja medgeneracijsko vrzel in je starosti in staranju prijazna univerza. Prva te vrste v Sloveniji.