Za izboljšanje družinskih odnosov ni nikoli prepozno
NAŠ POGOVOR
Danica Vidmar je bila ob srečanju z žal že pokojnim danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom sredi svoje uspešne menedžerske poti zaposlena v multinacionalki. Prelomno srečanje je pomenilo začetek iskanja poti do ljubečih odnosov s hčerama, ki sta bili že samostojni. Svojo življenjsko zgodbo, obogateno s spoznanji o otroštvu, partnerstvu, materinstvu in starostarševstvu je popisala v knjigi Deklice brez gnezda, V iskanju poti do odraslih otrok, izdala jo je v samozaložbi. Napisala jo je, ker želi, da bi o odnosu med starši in odraslimi otroki spregovorili glasneje in bolj iskreneje. Predvsem pa je to knjiga o iskanju poti do sebe, kjer se vsi odnosi z drugimi začno.
Ustno zdravje vpliva na kronične bolezni
Zdravje kratke
Zobozdravniki vsem odraslim svetujejo vsakoletne kontrolne preglede, redno ščetkanje zob dvakrat na dan, uporabo zobne nitke ali medzobne ščetke in zobne kreme s fluoridi. Kroničnim bolnikom priporočajo še natančnejšo ustno higieno in kontrolni pregled vsakih šest do osem mesecev.
Pri tem naj zobozdravnika seznanijo s stanjem bolezni in zdravili, ki jih jemljejo, kar bo upošteval pri obravnavi. Slabo ustno zdravje pomeni tudi bistveno višje tveganje za demenco obenem pa poslabša kronične bolezni. Nezdravljeno vnetje v ustni votlini lahko na primer povzroči vnetje srčnih zaklopk pri srčnih bolnikih, poslabša sladkorno bolezen in oteži uravnavanje krvnega sladkorja. Velja pa tudi obratno. Neurejena sladkorna bolezen se kaže kot občutek suhih in pekočih ust, izguba okusa, zadah, glivične okužbe, slabo celjenje ran, krvavitev iz dlesni, majavost zob, pogosteje se pojavlja parodontalna bolezen, ki lahko vodi v izgubo zob. Ta se pospešeno razvija tudi pri bolnikih z osteoporozo zaradi nižje mineralne gostote kosti, sploh če pride do osteoporoznega zloma.
-
Jana Juráňová: Ničvrednica
Triinosemdesetletna brezdomna Ludmila si po odpustu iz bolnišnice za začasno (skrivno) prebivališče izbere kar bolnišnične hodnike. Sčasoma njeno stisko odkrije vse več ljudi, ki ji želijo pomagati, a ima pri tem vsak svoje namene. Slovaška pisateljica srhljivo nazorno izpostavi anomalije posttranzicijske družbe: staromrzništvo, okoriščanje s tujo tragedijo pod pretvezo dobrodelnosti ali pa lastne promocije, politične igre, zahteve po večno mladostnem videzu in tudi bolezen sodobnega časa: osamljenost. (KUD Sodobnost, 24,90 evra)
-
Usposabljanje voditeljev skupin starejših ljudi
V neformalno mrežo skupin za kakovostno starost se pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje združuje 150 skupin in veliko število družabniških parov v društvih in sekcijah po vsej Sloveniji. Njihov osnovni namen je krepitev socialnega zdravja in osebna rast. Inštitut zdaj vabi nove in že dejavne prostovoljce ter organizacije na usposabljanje za vodenje teh skupin. Usposabljanje bo potekalo po priročniku z naslovom Zdrava, zrela leta s temami s področja skrbi za telesno, duševno in socialno zdravje. Srečanja po metodi skupinskega socialnega učenja bodo najprej na 14 dni, kasneje enkrat mesečno. Predviden začetek usposabljanja je druga polovica aprila v Ljubljani. Glede na zanimanje in število prijav pa so mogoče še druge lokacije. Dodatne informacije ter prijave kandidatov po e-pošti na naslovu: info@iat.si ali po telefonu na telefonski številki: 01 433 93 01, 064 139 344.
Še daleč od enakosti spolov na podeželju
Aktualno
Kmetije še vedno veljajo za okolje, kjer se s fizično močjo in odločitvami izkazujejo predvsem moški, ženskam pa v ozadju ostaja podporna vloga. Poleg dela na polju in v hlevu vodijo gospodinjstvo ter skrbijo za otroke, velikokrat tudi za bolne ali starejše člane, a so pogosto ekonomsko odvisne od moža.
Čeprav se nam zdi, da se razmere vendarle spreminjajo, je raziskava o enakosti spolov na podeželju, v kateri je leta 2022 sodelovalo 707 oseb, ki živijo ali delajo na podeželju, pokazala, da v tem okolju obstaja precejšnja neenakost in neenakopravnost med spoloma. Raziskava je potekala v sklopu projekta TERA z namenom opolnomočenja moških in žensk na podeželju za učinkovito usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. V projektu, ki se konec aprila končuje in je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so iskali smernice za preseganje stereotipov in tradicionalnih stališč. Na delavnicah, ki so jih pripravili na terenu, je največ udeležencev vseh starosti pritegnila tema o socialni varnosti kmetov, čeprav je še precej perečih vprašanj, med drugim o medgeneracijskem sožitju, razmerju med delom in počitkom ter moških in ženskih vlogah v kmetijstvu.
-
Aktualno
Predlog zakona o medicinskih pripomočkih, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, otežuje konkurenčnost slovenskih podjetij ter slabša dostopnost do medicinskih pripomočkov ter in vitro medicinskih pripomočkov, opozarjajo v Gospodarski zbornici Slovenije, Lekarniški zbornici Slovenije in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Predlog zakona podjetjem nalaga preveč administrativnih opravil in finančnih obremenitev. Večino medicinskih pripomočkov uvozimo, proizvajalcev je le približno sto. Z uvedbo visokih pristojbin pa se bodo znašli v izrazito nekonkurenčnem položaju in se bodo morali odločati o tem, kaj proizvajati, da bodo lahko preživeli. Ortopedsko obutev po meri na primer izdeluje od pet do deset čevljarjev. Optikov je sicer več, vendar je večja tudi konkurenca in s tem tržni pritiski. Prav tako je pričakovati, da se bo zmanjšalo zanimanje tujih dobaviteljev za zastopanost na majhnem slovenskem trgu. Ob tem so opozorili, da marsikje v tujini, na primer na Češkem, Madžarskem ali v Estoniji, letnih pristojbin za proizvajalce sploh ni ali pa so znatno nižje.
-
Katero rastlino opisujejo ljudska imena mlečec, virgrad, otavčec, žoltenica, jajčar, solatnik, farška plata, pljuščanec, škržažouba, krneriga, smolička?
Odgovor pošljite na dopisnici do 18. aprila na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz marčne številke: Ana Mayer Kansky je leta 1920 kot prva Slovenka doktorirala na Univerzi v Ljubljani.
-
Jaz pa divji sem kot burja, je zapisal pesnik, ki ima več spomenikov v rojstnem kraju … Katerem?
Odgovor pošljite na dopisnici do 18. aprila na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Odgovor iz marčne številke: Kip Deklice z Rastočo knjigo v parku Navje v Ljubljani (kipar Jernej Mali).
Nagrado prejme: Cvetka Drozg, Celje.
-
NOSTALGIJA
Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz aprila 1974.
Švedska glasbena skupina ABBA je s pesmijo Waterloo zmagala na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki je potekalo v Veliki Britaniji. Jugoslavijo je zastopala Korni grupa, ki je zasedla 12. mesto.
Hotelsko podjetje Ilirija je v pasaži Maximarketa v Ljubljani odprlo picerijo Parma, prvo pravo picerijo v takratni Jugoslaviji, ki še obratuje in ima še vedno v ponudbi kultno »ilirijo z jajcem« in borovničev sok.
-
Spoznajte jih
Čeprav je Roman Planko od nekdaj rad čečkal po papirju, se je risanja in slikanja zares lotil šele leta 1995, ko so mu pastelne barvice kupili kolegi v službi. V teh desetletjih je talent nadgradil z znanjem in izkušnjami, predvsem pa se je izmojstril v slikanju akvarelov.
Ena izmed najstarejših pa tudi zahtevnejših slikarskih tehnik mu je najljubša. »V njej lahko slikam sproščeno, pomemben element pa je tudi voda,« prizna sogovornik, ki je bil po poklicu elektrotehnik, zdaj pa je že precej let upokojen. Voda v vseh oblikah je poleg krajine in rož pogost motiv njegovih slik. Posebej so mu pri srcu vrtnice, zadnja leta tudi maki, s katerimi žanje nemalo občudovanja. Lahko se pohvali, da je eden njegovih motivov v kar 39 državah. Na mednarodnem bienalu akvarela malega formata Mini Castra leta 2020 so namreč udeleženci prejeli set barvic v lični embalaži z motivom Plankovih makov. Bienale se odvija v sklopu mednarodnega srečanja akvarelistov, ki poteka vsak konec avgusta v Ajdovščini in se ga udeleži po dvesto slikarjev od vsepovsod, ki dva dni ustvarjajo na ekstemporu v Vipavskem Križu. Lani je na primer strokovna žirija izmed prijavljenih izbrala dela 163 avtorjev iz 36 držav.