Višina dela vdovske pokojnine in pogoji za varstveni dodatek

Dobro je vedeti | feb. '11

Na prvi seji v letošnjem letu je svet pokojninskega zavoda sprejel nekaj bolj ali manj »operativnih« sklepov, ki jih vsako leto mora sprejeti, saj tako velevajo zakoni in v njih predpisani statistični podatki. Gre za sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine, sklep o dohodkovnem cenzusu za varstveni dodatek in sklep o valorizaciji vrednosti premoženja pri priznavanju pravice do varstvenega dodatka.

Del vdovske pokojnine

Vdovi ali vdovcu se lahko poleg njegove pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov vdovske pokojnine, ki pa ne sme presegati 15 odstotkov povprečne pokojnine v državi v minulem letu. Druga omejitev višine pa zadeva skupno izplačilo lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine, saj ne sme presegati najvišjega zneska starostne pokojnine moškega za 40 let pokojninske dobe. Obe zakonski omejitvi lahko znižata del izplačane vdovske pokojnine ali celo onemogočata njegovo izplačilo, če je lastna pokojnina enaka ali višja od najvišje starostne pokojnine za moškega za 40 let pokojninske dobe. Od 1. januarja letos je to 1.724,41 evra. Se pravi, da vdova ali vdovec, ki prejema svojo pokojnino v takem ali višjem znesku, ne more dobiti po pokojnem partnerju še dela vdovske pokojnine.

Določitev prve omejitve – 15 odstotkov višine povprečnega zneska pokojnine, izplačane v državi v prejšnjem letu, je možna v začetku leta (ko je znano povprečje izplačanih pokojnin v prejšnjem letu). To pa velja tudi za drugo omejitev. Ker je bilo s 1. januarjem 2000, ko je začel veljati zdajšnji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uvedeno drugačno vrednotenje zavarovalne dobe od vključno leta 2000 dalje, se vsako leto spreminja tudi višina starostne pokojnine moškega za 40 let pokojninske dobe. To dejstvo narekuje tudi vsakoletno obveznost pokojninskega zavoda, da vsako leto na novo določi te zgornje meje. Med letom pa se nato oba zneska usklajujeta na enak način in enakih rokih kot pokojnine.

Po statističnih podatkih je bila povprečna pokojnina z varstvenim dodatkom, izplačana v državi v prejšnjem letu, 578,88 evra. Del vdovske pokojnine tako od 1. januarja 2011 dalje ne more presegati 86,83 evra.

Od 1. januarja 2010 dalje, pa tudi v letu 2011 vse do njene spremembe znaša najvišja pokojninska osnova 2.182,80 evra, pokojnina moškega za 40 let pokojninske dobe, odmerjena v tem letu od tolikšne osnove, pa 1.724,41 evra.

Na novo določeni zgornji meji za izplačilo dela vdovske pokojnine se nekoliko razlikujeta od tistih, ki sta bili določeni pri uskladitvi pokojnin v novembru 2010. Tedaj je bil del vdovske pokojnine omejen na 87,48 evra, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine pa ni smelo presegati 1.735,33 evra.

Znižanje možnega izplačila dela vdovske pokojnine za 65 centov je posledica povprečja izplačanih pokojnin v minulem letu, ki se je povečalo nekoliko manj, kot so med letom znašale uskladitve pokojnin. Zgornja meja skupnega izplačila pa je nižja za 10,92 evra in je posledica nižjega odstotka za odmero starostne pokojnine moškemu za 40 let pokojninske dobe v letošnjem letu, ki se postopno niža zaradi drugačnega vrednotenja zavarovalne dobe.

Na novo določeni zgornji meji za izplačilo dela vdovske pokojnine bosta aktualni le kratek čas. Ker bo februarja predvidoma izvedena prva letošnja uskladitev pokojnin, bosta namreč oba zneska usklajena z veljavnostjo za nazaj, torej od 1. januarja 2011, in to za toliko kot pokojnine.

Varstveni dodatek po starem le do konca maja

O tem, da bo varstveni dodatek urejal zakon o socialnovarstvenih prejemkih in da se bo začel uporabljati 1. junija 2011, smo že pisali. Prvih pet mesecev letošnjega leta pa njegovo priznavanje in izplačila določajo določbe zakona o varstvenem dodatku. Na tej podlagi je treba v začetku leta sprejeti nekatere izvedbene akte, ki to omogočajo.

Svet pokojninskega zavoda je zato sprejel dva sklepa: sklep o dohodkovnem cenzusu za uveljavitev varstvenega dodatka v letu 2011 in sklep o valorizaciji vrednost premoženja iz prvega odstavka 9. člena zakona o varstvenem dodatku.

Pogoji za priznanje varstvenega dodatka so izpolnjeni, če je pokojnina, h kateri se prišteje tudi tuja pokojnina, če gre za uživalca sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu ali za dodatek po prej navedenem zakonu, ki omogoča dodelitev dodatka k pokojnini, manjša od 445,29 evra. Toliko znaša mejni znesek v januarju 2011. S tem je izpolnjen prvi zakonski pogoj za pridobitev te pravice. Drugi pogoji zadevajo premoženjske razmere upravičenca in njegovih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu.

Premoženjski pogoji, ki jih je treba vsako leto na novo določiti, so v letu 2011 izpolnjeni, če dohodki upravičenca skupaj z dohodki družinskih članov, v letu 2010 mesečno niso presegli 445,29 evra ali 5343,48 evra letno na posameznega družinskega člana. Za pridobitev pravice do varstvenega dodatka pa mora biti poleg premoženjskih pogojev izpolnjen tudi premoženjski cenzus. Nanj vpliva vrednost premoženja upravičenca ter premoženja njegovih družinskih članov. Tudi to vrednost je treba vsako leto določiti na novo. V letu 2011 je to 24.328,10 evra, kar je 1,8 odstotka več kot v prejšnjem letu.

Mejni znesek, ki je enak premoženjskemu cenzusu, bo spremenjen ob prvi uskladitvi pokojnin, ki bo predvidoma opravljena v februarju. Dohodkovni in premoženjski cenzus pa se tedaj ne bosta več spremenila.

Bistvene spremembe pa bodo nastale po 1. juniju, ko bomo začeli uporabljati zakon o socialnovarstvenih prejemkih.

Socialni transferji se niso povečali

Napoved iz prejšnjega meseca, da do januarske uskladitve transferjev po določbah zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji verjetno ne bo prišlo, se je uresničila. Zakonski pogoji za uskladitev niso bili izpolnjeni, zato vse do konca junija ostaja nespremenjena njihova višina. To neposredno sledi tudi iz sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih, ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. januarja 2011, objavljenem 14. januarja 2011 v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 3.

Rast cen življenjskih potrebščin v minulem decembru je bila prenizka (kar je seveda spodbudno), da bi v celotnem zakonsko zahtevanem obdobju julij – december 2010 njihova rast izkazovala pozitiven predznak. Ta pa je pogoj za uskladitev transferjev v januarju. Gibanje v navedenem obdobju pa je bilo negativno, kar pomeni, da so se cene življenjskih potrebščin znižale.

Zakonska možnost za izvedbo uskladitve bo znova julija 2011. Pogoji zanjo bodo izpolnjeni, če se bodo po podatkih Statističnega urada RS v obdobju januar – junij 2011 zvišale cene življenjskih potrebščin. Morebitno višino pa bo tudi tedaj krojil zakon o interventnih ukrepih, ki dovoljuje uskladitev le v višini četrtine ugotovljenega zvišanja cen življenjskih potrebščin v navedenem obdobju.

Februarju bo uskladitev pokojnin

Uskladitev pokojnin v februarju 2011 bo, ker pa tudi nanjo vpliva interventni zakon, bo razmeroma skromna. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da bo poleg te uskladitve, ki bo ustrezala četrtini zvišanja plač v letu 2010, treba opraviti tudi uskladitev, s katero prejemnikom pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih, zagotavljamo relativno enakopraven položaj. Posledica take uskladitve pa je nižje povečanje od tistega, ki ga po zakonu narekujejo gibanje povprečne plače.