Skromna februarska uskladitev

Dobro je vedeti | mar. '11

Kot zahteva sistemski zakon (ZPIZ-1), mora zavod februarja opraviti prvo uskladitev pokojnin v letu. Izvedba pa že drugo leto zapored ne temelji le na ZPIZ-1, temveč na tudi na interventnem zakonu, ki znižuje odstotek uskladitve. Tako se bo večina pokojnin zvišala le za 0,4 odstotke, manjši del (za upokojene po 1. 1. 2010 in nekatere od prej) pa za 1 odstotek. Novi, višji zneski veljajo od 1. januarja.

Po ZIU se  morajo pri izplačilu pokojnin za februar 2011 pokojnine in drugi prejemki na podlagi pravic, določenih v ZPIZ-1, ter osnove, ki se usklajujejo po tem zakonu, uskladiti ne glede na določbe sistemskega zakona za 25 odstotkov dosežene rasti povprečne plače za leto 2010 v primerjavi  s povprečno plačo za koledarsko leto poprej!

Po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, objavljenih 15. februarja 2011, je povprečna mesečna bruto plača, izplačana za obdobje januar – december 2010, znašala 1.494,88 evra. To je za 3,9 odstotka več od povprečne mesečne bruto plače, izplačane za obdobje januar – december 2009, ki je bila 1.438,96 evra. Povečanje je nekoliko višje od ocenjenega v »Jesenski analizi«, ki je bilo 3,7 odstotka!
Četrtina ugotovljenega zvišanja povprečne plače, izplačane v minulem letu, zaokroženo znaša 1 odstotek. Tolikšna je tudi možna višina uskladitve pokojnin, ki temelji na gibanju povprečne plače, kakršno je določil svet zavoda. Ker pa je po ZPIZ-1 treba pri prvi uskladitvi pokojnin, opravljeni v posameznem koledarskem letu, hkrati opraviti še eno vrsto uskladitve, se višini razlikujeta. Druga uskladitev je namreč namenjena zagotovitvi relativno enakopravnega položaja med prejemniki pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih. Izražena je prav tako v odstotku, ki ga izračunamo tako, da upoštevamo višino uskladitve, kakršno zahtevajo gibanja plač, in razliko v stopnji za odmero starostne pokojnine moškemu za 40 let pokojninske dobe v tekočem letu ter v primerjavi s prejšnjim koledarskim letom. Ker se odstotek vsako leto zniža, se zniža tudi višina uskladitve, ki sicer sledi iz gibanj povprečnih plač. Višina uskladitve, ki obsega obe vrsti, znaša po sklepu sveta zavoda 0,4 odstotka.
V februarju so bile z višjim odstotkom usklajene pokojnine, uveljavljene do 31. decembra 2009, ki bi v primeru, če bi se tako kot v prejšnjih obdobjih uskladile z nižjim odstotkom glede na stopnjo za njihovo odmero, zaostale za stopnjami za odmero novih pokojnin, uveljavljenih z enako dolgo pokojninsko dobo. Z višjim odstotkom so bile usklajene tudi pokojnine, uveljavljene od 1. januarja 2010 dalje. Vse druge pokojnine pa se bile usklajene z nižjim odstotkom.
Na enak način kot pokojnine so bila usklajena tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja, uveljavljena po predpisih, ki se uporabljajo od 1. januarja 2003 dalje.
Nova najnižja pokojninska osnova je 551,16 evra. Njena sprememba vpliva tudi na najvišjo pokojninsko osnovo, ki znaša štirikrat več, to je 2.204,64 evra.

Mejni znesek za varstveni dodatek
Sprememba najnižje pokojninske osnove vpliva tudi na višino varstvenega dodatka. Ker znaša mejni znesek, ki vpliva na pravico do varstvenega dodatka, 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove, je bilo treba na novo določiti tudi ta znesek. Zdaj znaša 449,75 evra in je za odstotek višji od doslej veljavnega. Na ta način so dosedanji uživalci varstvenega dodatka ohranili to pravico, čeprav se jim je po uskladitvi spremenila višina pokojnine, razen če so se upravičencu ali njegovemu družinskemu članu, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, izboljšale premoženjske razmere.  

Nova najnižja pokojninska osnova vpliva tudi na višino državne pokojnine, ki znaša 33,3 odstotka te osnove. Od 1. januarja 2011 dalje torej znaša 183,54 evra.

Na enak način kot pokojnine se usklajujeta tudi del vdovske pokojnine in zgornja meja za izplačilo dela vdovske pokojnine in osebne pokojnine. Po enoodstotni uskladitvi lahko znaša del vdovske pokojnine največ 87,70 evra, skupni znesek lastne in dela vdovske pokojnine pa ne sme presegati 1741,67 evra.
Praktična primera izračuna dela vdovske pokojnine in skupnega izplačila
Vdova Jožica ima 450 evrov svoje pokojnine. Pokojnina pokojnega moža pa je znašala 800 evrov. Koliko bi znašal del njene vdovske pokojnine?
Ker vdovska pokojnina znaša 70 odstotkov pokojnine umrlega partnerja, bi vdovska pokojnina Jožice znašala 560 evrov (800 €  x 0,70 = 560 €), del vdovske pokojnine pa bi znašal 84 evrov (15 odstotkov od 560 evrov). Lastna pokojnina in del vdovske bi znašali 534 evrov( 450 + 84 = 534), kar pa je manj od vdovske pokojnine. Za Jožico je torej bolje, da se odloči za vdovsko pokojnino.

Majdina pokojnina znaša 800 evrov, pokojnina pokojnega moža pa moža 1200 evrov? Koliko bi znašal del njene vdovske pokojnine?
Del vdovske pokojnine bi sicer znašal 126 evrov (15 odstotkov vdovske pokojnine, ki je 840 €). Zaradi omejitve pa ga ni mogoče izplačati v celoti, temveč največ v višini 87,70 evra. Lastna pokojnina in del vdovske bi tako bila 887,70 evra, kar bi bilo ugodneje od vdovske pokojnine, ki bi v tem primeru znašala 840 evrov.
Dodajmo še primer, ki kaže na delovanje zgornje meje za skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine. Vdovina lastna starostna pokojnina znaša 1700 evrov, starostna pokojnina pokojnega moža pa 1800 evrov. Vdovska pokojnina bi znašala 1260 evrov, del vdovske pokojnine v višini 15 odstotkov bi znašal 189 evrov, od katerega je mogoče izplačati največ 87,70 evra.  Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine bi tako znašalo 1787,70 evra. Zaradi zgornje meje, ki dovoljuje izplačilo največ v višini 1741,67 evra, pa tako izplačilo ni možno. V tem primeru bi izplačilo določala le zgornja meja.

Pa še to: če lastna pokojnina presega zgornjo mejo skupnega možnega izplačila, torej 1741,67 evra, upravičencu ni mogoče izplačati dela vdovske pokojnine, pa čeprav ima poleg lastne pokojnine pravico tudi do vdovske pokojnine!

Po februarski uskladitvi je starostna ali družinska pokojnina kmetov 234,25 evra, borčevska pokojnina pa 468,50 evra.
Po zakonu o varstvenem dodatku se tako kot najnižja pokojninska osnova usklajujejo tudi dodatki k pokojninam slovenskih državljanov, ki imajo stalno prebivališče v republiki Sloveniji in so pridobili pravico do pokojnine v republikah nekdanje SFRJ, ter preživnine po zakonu o preživninskem varstvu kmetov. Ti prejemki pa so bili februarja usklajeni za odstotek.
Za izvedbo uskladitve v februarju in izplačilo razlik za januar je moral zavod zagotoviti nekaj manj kot tri milijone evrov sredstev. Na letni ravni pa se bodo odhodki zavoda zaradi uskladitve povečali za približno 17 milijonov evrov.


Svet zavoda je 16. februarja razpravljal tudi o revizijskem poročilu računskega sodišča RS o učinkovitosti postopka upokojitve. Računsko sodišče je namreč z več zornih kotov kritično razčlenilo upokojitveni postopek od leta 2000 do konca leta 2008: obseg dela po posameznih letih, čas reševanja zahtevkov, število rešenih in nerešenih zahtevkov, nadzor nad pravilnostjo podatkov in odločitev na prvi in drugi stopnji ter uporaba podatkov matične evidence in informacijskega sistema. Pokojninski zavod pa mora zdaj do 21. marca letos Računskemu sodišču predložiti odzivno poročilo.
Generalni direktor zavoda je člane sveta podrobno seznanil z ukrepi, ki jih na zahtevo Računskega sodišča že pripravlja, da bi čim prej odpravili ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti. Pri tem pa je opozoril, da je zavod že v letih 2009 in 2010 ukrepal in pri tem upošteval ugotovitve Računskega sodišča ob vsakoletnem revidiranju poslovanja.
Člani sveta so poudarili, da se mora vodstvo zavoda odgovorno in kakovostno lotiti obravnave poročila Računskega sodišča. Njegove ugotovitve  mora upoštevati pri sprejemanju ukrepov in izpolnjevanju njegovih priporočil, saj je to tudi v interesu krepitve pravne in socialne države. Ob tem pa so člani sveta opozorili, da je posamezne ugotovitve in ocene mogoče spreminjati le s tehtnimi argumenti. Člani sveta so menili, da ni v celoti sprejemljiva ocena Računskega sodišča, da v revidiranem obdobju ni bil dosežen napredek v poslovanju. Očiten napredek se namreč kaže v izboljševanju informacijskega sistema in urejanja matične evidence zavarovancev kot podlage za učinkovitost in pravilnost upokojitvenega postopka. Res je, da je do napak prihajalo, vendar je pri tem treba upoštevati tudi celoten obseg dela in nenehne spremembe zakonodaje. Žal pa doslej ni bilo izrednega pravnega sredstva, s katerim bi lahko odpravili ugotovljene napake. Prav zato je ZPIZ-2 upošteval predlog zavoda, tako da tudi to v prihodnje možno.
Člani sveta so tudi zahtevali, da jim zavod predloži odzivno poročilo, da bi lahko temeljito spremljali uresničevanje ukrepov in priporočil, ki izhajajo iz poročila Računskega sodišča.