Vesti iz ZDUS
Za boljše življenje vas in vaših potomcev
Ko sem pred sedmimi leti prevzela vodenje največje nevladne organizacije v Sloveniji in skupaj s sodelavci začela opozarjati na krivice, ki jih novodobni politiki povzročajo prebivalstvu, sem od starejših pogosto slišala mnenje, da se v Zvezi društev upokojencev ne smemo vtikati v politiko, češ da je politika umazana.
Od tedaj smo državljani Slovenije, zlasti starejši, na tem področju naredili velik korak naprej. Le še tu in tam prileti kaka ogorčena beseda, zakaj smo se bolj povezali s stranko DeSUS, da ne bi smeli pripraviti posveta o razprodaji slovenskega premoženja in podobno. Oglašajo se predvsem ljudje, ki še vedno zaupajo strankam, ali pa tisti, ki se še niso otresli tisočletnega suženjstva.
Kaj je politika? To je znanost ali umetnost medsebojnega sporazumevanja, da lahko živimo v določeni skupnosti. S politiko se ukvarja vsakdo na mnogih ravneh: kako preživeti v medsebojnem razumevanju s partnerjem, kako delati z otroki, da se bodo razvili v odgovorne ljudi, kako delati s starši, da ne bodo umrli nesrečni in zagrenjeni, kako delati s sosedom,…. Seveda moramo prepustiti politiko vodenja vasi, mesta, pokrajine, države ljudem, ki so v medsebojnem dogovarjanju spretni, uspešni, saj ne moremo vsi vsak dan hoditi v skupščino in se dogovarjati o tem, kako bomo živeli. Če hočemo, da se bo mesto, pokrajina, država razvijala, moramo združevati sredstva za tiste stvari, storitve, ki jih sami ne moremo opraviti, to pa so vodovod, cesta, zdravstvo, vrtec …
Žal pa se okoli vsake vreče denarja naberejo tudi tisti, ki bi radi živeli na rovaš drugih.
V Sloveniji smo bili v zadnjih dvajsetih letih priča neverjetnemu zaupanju prebivalstva v tiste, ki so se prerivali v politiki. Veliko časa smo potrebovali, da smo dojeli, da so trgovci z novci z Zahoda prišli ropat našo državo in družbo. Za razliko od preteklosti dandanes res ne prihajajo z ognjem in mečem, imajo pa druge metode in sredstva. Kako uspešno bodo izropali določeno državo, je, žal, odvisno od tega, kako hitro se bo prebivalstvo tega zavedlo in se pričelo upirati.
Še vedno je preveč ljudi prepričanih, da se temu ni mogoče postaviti po robu. Starejši so vdani v usodo, srednja generacija v neizprosni bitki za službe in iskanju sredstev za preživetje družine za iskanje rešitev stiske naroda nima časa, mladina razmišlja o revoluciji, ki, žal, žre svoje otroke. Stari Grki so nam pokazali pravo pot – v delujoči demokraciji, ko prebivalstvo nadzira tiste, ki urejajo skupne zadeve, da ne poberejo preveč v svoje žepe.
Nadzor politikov in njihovega početja je tisto, kar je pomembna naloga nevladnih neprofitnih organizacij. Tako kot nekdanjim oblastnikom tudi novodobnim pride do živega samo pritisk množic.
Eden od zidov, s katerim so se zavarovali bogati in brezobzirni, je slovenski parlament. Tako so si zastavili zakon o delu državnega zbora, da so postali naši predstavniki v parlamentu le lutke vladajoče elite. Tisti, ki ste jih v minulih letih obiskovali, ste prevečkrat slišali: 'Saj vas razumem, sem z vami, a v poslanski skupini moram glasovati drugače'. Zakaj političnim vodjem to uspeva? Ker so s spremembami zakona o volitvah v državni zbor dosegli to, da se vsako leto vrača v parlament poslušno jedro poslancev.
Seniorske organizacije v Sloveniji smo se uprle. Vrhunski strokovnjaki so pripravili nov zakon, ki strankarsko neodvisnim kandidatom za poslance državnega zbora znatno olajša pot v parlament, prisilil pa bo tudi politične stranke, da bodo na volilnih listah različne Krjavlje zamenjale z ljudmi, ki bodo v svoji okolici spoštovani in bodo v parlamentu razmišljali s svojo glavo, predvsem pa varovali interese prebivalstva.
Civilna družba je z junija letos zakon množično podprla v javni obravnavi v parlamentu. V novembru bo zakon v drugi obravnavi. Večina poslanskih skupin, zlasti teh iz 'starih' strank, se zakona otepa. Kar neverjetno je, da se iz izida zadnjih volitev niso ničesar naučile. Ker prebivalstvo ne more iz parlamenta odstraniti skorumpiranih, prepirljivih, hlapčevskih parlamentarcev, izloča iz parlamenta kar celotne stranke, čeprav je to v škodo vsem - političnim strankam in prebivalstvu, saj so nove stranke in njihovi vodje neizkušeni in zato prelahek plen starih mačkov.
Te dni imate vsi prebivalci Slovenije možnost, da naučite slovenske politike, da morajo delati tako, kot pričakuje prebivalstvo. Pokličite poslanca državnega zbora, napišite mu dopisnico, obiščite ga – zahtevajte, da podpre zakon o volitvah v državni zbor, ki ga je napisala civilna družba. Klic, dopisnica, obisk poslanca zahteva zelo malo časa. Če nas bo veliko, bomo zmagali. Samo to je pot do prave demokracije.
Mateja Kožuh Novak
Kaj prinaša zakon o spremembah zakona o volitvah v državni zbor
(avtorji prof. Ivan Kristan, prof. Miran Mihelčič, Emil Milan Pintar, univ.dipl.sociolog, Branka Kastelic, univ.dipl. pravnik), za katerega vložitev v proceduro Državnega zbora RS smo seniorske organizacije zbrale 5.900 podpisov:
zagotavlja bistveno večji vpliv volivcev na izbiro poslancev: polovico poslancem volimo neposredno z obkrožitvijo imena, polovico prek političnih strank;
vzpostavlja 11 volilnih enot s po 4 volilnimi okraji, vsak okraj dobi vsaj enega poslanca;
strankarske ali nestrankarske liste kandidirajo z 1 ali 2 kandidatoma v vsakem volilnem okraju;
neposredno voljeni poslanci bodo izvoljeni tako kot župani - v enem ali v dveh krogih;
novi zakon daje več možnosti ženskam.
Zdravstveni sistem se mora razvijati
Zveza društev upokojencev Slovenije je ob svetovnem dnevu starejših, 1. oktobru povabila seniorje v državni zbor na posvet o razvoju zdravstvenega sistema v Sloveniji. Ugotovitve bodo podlaga za oblikovanje izhodišč za pripravo nove zdravstvene zakonodaje.
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak je navedla, da švedska organizacija uporabnikov zdravstvenega varstva od leta 2005 v 35 evropskih državah zbira podatke o kakovosti zdravstvenega varstva in izračunava letni indeks uporabnikov zdravstvenega varstva. Za izračun uporabljajo informacije iz posameznih držav (anonimna internetna letna anketa). V letu 2013 je Slovenija izboljšala svojo uvrstitev na področju zdravstvenega varstva, slabi točki pa ostajata preprečevanje bolezni in čakalne dobe, je poudarila predsednica slovenskih upokojencev.
Po njenih besedah ostaja na vrhu Nizozemska z 870 točkami od največ tisoč možnih. Sledijo ji Švica, Islandija, Danska in Norveška. Med vzhodnoevropskimi državami je na prvem mestu Češka, Slovenija pa se uvršča med Portugalsko in Španijo, a pred Hrvaško, Italijo in Slovaško.
Med drugim je Kožuhova dejala: »Slabosti, ki se kažejo glede porabe alkohola, visokega krvnega pritiska in nediagnosticirane sladkorne bolezni zahtevajo ukrepe in obenem kažejo, kako je mogoče izboljšati splošno zdravje. Sicer pa so dolge čakalne dobe v Sloveniji madež, ki ga je treba obravnavati.« Nadaljevala je: »Zavzemamo se za javni zdravstveni sistem po meri ljudi in za ljudi, ki je solidarno in pravično financiran, dostopen in kakovosten. Posebno pozornost je treba nameniti razvoju primarnega zdravstvenega varstva, preventivnim programom in programom krepitve zdravja, saj tako na najbolj ustrezen način obvladujemo stroške zdravstvenega sistema. Razvoj je treba zagotoviti tudi na nekaterih področjih, ki so nedavno postala sestavni del javnega zdravstvenega sistema in ki ljudem omogočajo večjo varnost in kakovost obravnave (neakutna bolnišnična obravnava, paliativna oskrba, dolgotrajna oskrba). Prepričani smo, da je mogoče doseči uspešno delovanje sistema s premišljenimi načini financiranja in organiziranja zdravstvenega varstva.«
Posledice staranja prebivalstva so številne in raznovrstne - od demografskih, ekonomskih, socialnih, psiholoških, kulturnih, institucionalnih, pa tudi političnih, pa je dejal predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez Družbeno najbolj občutljive in hkrati najbolj obsežne pa so po besedah dr. Brgleza ekonomske in socialne posledice staranja prebivalstva, ki jim je, zato treba nameniti dovolj pozornosti, ne pa si zgolj zatiskati oči pred neželenimi posledicami. Predsednik državnega zbora je ob tem dejal, da v Sloveniji na te izzive še nismo najbolje pripravljeni in zato jim tudi še nismo v celoti kos. Poudaril je, da moramo najprej spremeniti miselnost o staranju, starosti in upokojevanju, kot tudi naš odnos do sprejemanja strukturnih reform, ki niso le nuja, ampak predstavljajo tudi priložnost za spremembe na bolje tako za starejše, kot za mlade generacije. Medgeneracijski dialog se, tako dr. Brglez, dejansko mora vzpostaviti. Starejšim generacijam je treba omogočiti, da v jeseni življenja lahko aktivno in kakovostno delujejo in zato moramo spremeniti odnos do razumevanja staranja in odpraviti stereotipe.
Ob tem je dejal, da verjame in upa, da bo »vladi uspelo oblikovati zdravstveni sistem, ki bo »po meri ljudi, sistem, ki bo solidaren in pravično financiran, predvsem pa dostopen in kakovosten, vsekakor pa bo moral ostati tudi javen«.
info.zdus
O odnosu do učenja
Kolektivni odnosi in mnenje družbe o starosti in staranju ter posamezna dojemanja lahko ustvarjajo splošen negativen odnos do učenja. »Star sem, zato se ne morem učiti,« je negativen pogled, s katerim tvegamo, da postane del percepcije celotne družbe. S takšnimi tveganji se moramo soočiti, če želimo spodbuditi udeležbo starejših v izobraževalnih aktivnostih. Vključenost v učenje zahteva minimaliziranje in odpravo kakršnihkoli ovir (finančna dostopnost do tečajev, delavnic, zagotavljanje mobilnosti, prilagojeno učenje itd.), ki starejšim preprečujejo, da bi se vključili v vseživljenjsko učenje, ki je namenjeno vsem.
ZDUS v mesecu novembru načrtuje izvedbo kreativnih delavnice za predstavnike društev. S takimi praktičnimi izvedbami želi podkrepiti prenos znanja in izkušenj, ki jih ZDUS pridobiva z evropskimi projekti, kot je MATURE (Naj bo učenje odraslih koristno, pomembno in mikavno) s področja vseživljenjskega učenja, vključenosti in oboroževanja starejših z vsebinami, ki so jim v pomoč pri spopadanju z vsakodnevnimi težavami. Čim bolj namreč posameznik prevzame nadzor nad naučenim, verjetneje je, da se mu ne bo treba zanašati na druge ljudi. To pa je cilj, za katerega si prizadevamo pri usposabljanju starejših za samostojnost v pozni življenjski dobi.
Pobuda za podaljšanje statusa upokojencev, nosilcev s. p.
V sodelovanju Obrtno podjetniško zbornico Slovenije in Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov je ZDUS 2. oktobra letos poslanskim skupinam koalicije posredoval zakonodajno pobudo za vložitev predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1, UR. L. RS ŠT. 111/2013), ki zadeva podaljšanje prehodnega roka, v katerem naj bi pristojni organi pripravili novo sistemsko rešitev, ki ne bi jemala pokojnin tistim, ki so hkrati nosilci s. p.
Določbo 115. člena ZMEPIZ, ki je podaljšala prehodno obdobje enega leta, ki ga je določal 406. člen ZPIZ-2, v katerem naj bi se uskladil status upokojenca, nosilca samostojne dejavnosti, je potrebno zavoljo razlogov, navedenih v oceni in razlogih za spremembo 115. člena ZMEPIZ, spremeniti tako, da v predlaganem prehodnem obdobju dveh let zakonodajalec na podlagi strokovnih argumentov pripravi ustrezno novo sistemsko rešitev, ki bo prizadetim zagotavljala prejemanje pokojnine ob hkratnem opravljanja samostojne dejavnosti.
Namen predlaganega zakona je predvsem v tem, da se v dodatnem prehodnem obdobju dveh let pristojno ministrstvo seznani z vsemi argumenti, ki narekujejo ustrezno sistemsko ureditev statusa upokojencev, ki so hkrati samozaposlene osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost (s. p., zasebni zdravstveni in športni delavci, detektivi …). Menimo, da mora zakonodaja podjetniku omogočiti uživanje celotne pokojnine kljub temu, da ob njej hkrati opravlja tudi svojo samostojno dejavnost, iz katere pa naj se plačujejo ustrezne dajatve. Na podlagi študij ureditve drugih držav, ki omogočajo sočasno prejemanje polne pokojnine, ki temelji na dokladnem in solidarnostnem sistemu in dohodkov iz dejavnosti ali dela, želimo podobno ureditev tudi pri nas. Predlagana zakonska ureditev statusa upokojencev, ki so hkrati s. p., bi imela večplastne pozitivne učinke za vse deležnike.
V dosedanjih razpravah se je izkazalo, da je zdajšnja sistemsko-pravna ureditev povsem neprimerna in hkrati so tudi sporna s stališča ustavnih določil.
Zdus je zaprosil poslanske skupine, da besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1, UR. L. RS ŠT. 111/2013), v skladu s poslovnikom DZ predložijo v zakonski postopek.
Branka Kastelic
Zgoščenka 39. srečanja upokojenskih pevskih zborov
Predvidoma v drugi polovici novembra bo izšla zgoščenka z 39. državnega srečanja pevskih zborov DU Slovenije, ki je bilo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje.
Cena zgoščenke je 6 evrov z DDV (brez poštnine). Naročene zgoščenke in račun boste prejeli po pošti. Za dodatne informacije se obrnite na: predsednika komisije za kulturo Antona Kotarja, tel. štev.: 041 609 218 ali po elektronski pošti anton.kotar@siol.net
Naročila sprejemamo tudi na tel. štev.: 01 620 54 82 ali po elektronski pošti dijana.lukic@zdus-zveza.si
Komisija ZDUS za kulturo
Srečanje literatov ZDUS in LIKUS
V organizaciji komisije ZDUS za kulturo in Likus je bilo ob Festivalu za tretje življenjsko obdobje tudi srečanje literatov, na katerem se je predstavilo 21 piscev pesmi in proze tudi v narečnem jeziku z Dolenjske, Gorenjske, Koroške in s spodnjega Podravja. Srečanje sta popestrili citrarki iz DU Litija Pavla Pavlin in Milica Penčur.
Jubilejni koncert Godbe ljubljanskih veteranov
V nedeljo, 16. novembra 2014 ob 18. uri, bo v Slovenski filharmoniji jubilejni koncert Godbe ljubljanskih veteranov! V letošnjem letu namreč praznuje godba praznuje svojo desetletnico.
Po starosti svojih članov je to najstarejši orkester v Sloveniji, a godbeniki so mladi po srcu. Za koncert so pripravili bogat, pester program, z vrhunskimi solisti, Vstopnice bodo v prodaji na blagajni Slovenske filharmonije, lahko jih pa rezervirate na tel. št.: 040 386 651.
Najlepše voščilnice
Komisija za kulturo ZDUS je tudi letos objavila natečaj Voščilnice - srečno 2015. Izmed 208 voščilnic iz dvaindvajsetih društev upokojencev in letos prvič tudi iz enega doma upokojencev, so izbrali tri najlepše. Ustvarile so jih: Ida Kocijančič, DU Miren - Zibel stare mame, Ivan Semprimožnik, DU Šmartno ob Dreti – Livada in Zofija Voler, DU Slovenske Konjice - motiv novoletna smreka
