Zapomni si, da se kasneje spomniš
Spominu najbolj škoduje osamljenost, pravi trenerka spomina Jasmina Lambergar, univ. dipl. teol. Če se ne pogovarjamo, ne izmenjujemo misli in ne poslušamo drugega, ne krepimo pozornosti, zato se možgani polenijo in spomin hitreje peša.
Jasmina Lombergar je pridobila mednarodni certifikat za trening spomina in po vsej Sloveniji ter za vse generacije izvaja delavnice Možganski fitnes za krepitev spomina, vaje za sproščanje in za izboljšanje pozornosti (tudi za podjetja) ter individualne vaje za spomin.
Kako deluje spomin, jo je zanimalo že v mladosti, da bi lažje študirala in uspešneje delala kot turistična vodnica. Med študijem na teološki fakulteti pa se je seznanila tudi s paliativno oskrbo. »Pri ljudeh v zadnji fazi življenja so bile težave s spominom opaznejše. Kasneje sem na univerzitetnem kliničnem centru spremljala ljudi, ki so okrevali po kapi ali so imeli težave s spominom zaradi drugih bolezni ali hudih psihičnih poškodb. To me je spodbudilo, da sem začela proučevati spomin v povezavi z boleznijo.« Udeležila se je številnih tečajev in izobraževanj, zlasti mednarodnih, s področja duševnega zdravja, tehnik urjenja spomina in pozornosti, koncentracije in sproščanja, paliative, psihosocialne podpore, gerontologije, kineziologije in drugih metod. Najbolj pa ji je koristilo, ko je znanje povezovala s prakso. Med drugim je pri Spominčici, slovenskem združenju za pomoč pri demenci, pomagala svojcem dementnih bolnikov, sodelovala je tudi pri projektu ResJe Zveze društev upokojencev Slovenije.
Pridobljeno znanje, poznavanje različnih tehnik ter izkušnje iz prakse je strnila v program Možganski fitnes. »Lahko rečem, da ima malokdo na tem področju toliko prakse, kot je imam jaz. Zato sem vsebino programa avtorsko zaščitila, imena pač ne morem,« omeni slabe izkušnje, ki jih ima s posnemovalci.
»Vadbo je treba prilagoditi posamezniku. Ni nujno, da kakšna vaja, ki jo zelo priporočajo, vsakomur leži. Morda ima slabše motorične sposobnosti, da bi izvedel vajo, morda nima ustreznega znanja ali dovolj splošne razgledanosti, ki ga kaka naloga zahteva. Zato je najuspešneje vaditi v manjši skupini od 5 do 7 udeležencev, še bolje pa posamezno.«
Pomnjenje in pozornost
Težave s spominom smo vedno preveč povezovali s staranjem. Saj je res, z leti telesne in umske sposobnosti slabijo, več je bolezni, ki vplivajo na pešanje spominskih, a možganski fitnes ni omejen le na »jesensko generacijo«, kot starejše simpatično poimenuje Jasmina Lambergar. »Najučinkovitejša je preventiva, torej trening spomina, ko še ne prihaja do težav s pomnjenjem ali priklicem informacij ali so te le minimalne. Pomembno je, da si zapomnimo, da se kasneje tega spomnimo. Že v šolah bi bili dobrodošli tečaji, kako se učiš, kako se lotiš učne snovi, kako jo strukturiraš, kako si narediš pripomoček. Nisem pedagoginja, in se ne želim spuščati v to, pripravljam in izvajam pa delavnice, ki se jih udeležujejo otroci od 5. razreda naprej skupaj z enim izmed staršev. Učita se enake stvari, samo da prvi uporabi pridobljeno znanje v šoli, drugi pa v službi. Obema pa pride prav.«
Zadnje čase je slišati, da na pomnjenje slabo vliva sodobna tehnologija, s čimer se sogovornica ne strinja. »Problematična je rutina. Vedno več stvari izvajamo samodejno, zato smo površni, delamo kar mimogrede, se niti ne zavedamo, pač pa vse počnemo avtomatsko. To pa je ravno tisto, česar ne želimo pri treningu spomina. Brez lastnega truda nič ne dosežemo. Spomin zahteva dejavnost. Reševanje križank nikakor ni dovolj, sploh če vpišemo le gesla, ki jih poznamo, drugo pa pustimo. Tudi najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da reševanje križank ne spada med dejavnosti, ki nam pomagajo, da si informacije zapomnimo. Treba se je potruditi pri vajah. Smisel vaj je, da izboljšujemo tista področja, ki so šibka, da vzpostavimo čim več novih nevronskih povezav, da aktiviramo čim več centrov v možganih, da si povečujemo kondicijo za boljše pomnjenje,« je odločna Jasmina Lambergar. Zato organizira preventivne tečaje proti težavam s spominom.
Spomin je povezan z zdravjem in fizičnim stanjem posameznika. Telesna vadba učinkovito izboljšuje pomnjenje. Velja pa tudi obratno, saj raziskave kažejo, da se pri negibnih ljudeh, ki delajo vaje za izboljšanje spomina, sčasoma izboljšata ravnotežje in počutje, hitreje okrevajo.
Najbolj pa možgane razgiba druženje, »izmenjevanje misli, in to o vsem: kako si preživel dan, kaj si prebral. Ni dovolj, da bereš, o prebranem se je treba pogovarjati. Potrebna sta izgovarjanje besed in poslušanje. Tako krepimo pozornost in hkrati ugotavljamo, kako sploh govorimo: ali izgovarjamo cele stavke, še znamo jasno izraziti misli, se spomnimo, kaj smo želeli povedati? Ko se odločamo za vaje za izboljšanje spomina, naj nam vodilo ne bo misel 'jaz pozabljam', pač pa 'hočem si več zapomniti',« svetuje Jasmina Lambergar.
Možganski fitnes za spomin – preventiva proti demenci
Katero je skupno, enomestno število vseh črk iz besede VZAJEMNOST?
Za vajo najprej seštejte črke vašega imena ali priimka. Priporočam, da ne uporabljajte pisala in papirja, poskušajte na pamet, na primer ime Jasmina ima števila: j-11, a - 1, s - 19, m - 14, i- 10, n - 15, a - 1. Seštevek vseh števil je 71, ker iščemo enomestno število, ponovno seštevamo, seštevek je 8. Vaja, ki jo delamo na pamet, je težja, zato je učinek za pomnjenje večji. Izkoristite vsako priložnost in poiščite števila.
Če se želite z Jasmino Lambergar dogovoriti za obisk in izvedbo vaj za spomin v svojem kraju, pokličite v uredništvo in posredovali vam bomo njene podatke.
