Kakšno Evropo si želimo?
Nekaj sogovornikov iz obdonavske regije, ki so se udeležili podonavskega festivala v Ulmu, smo povprašali, kaj pogrešajo in kaj pričakujejo od Evropske unije.
Ulrike Kulitz, prokuristka, Ulm, Nemčija: »Vse države, narodi in posamezniki v Evropski uniji morajo obdržati svojo identiteto in obenem sprejemati različnost. Nacionalni značaj Evrope je namreč njena krščanska dediščina. Vsak narod in posameznik morata biti odgovorna za svoja dejanja, za okolje in dobre sosedske odnose. EU pa mora poskrbeti za odprto trgovino in urediti poslovno zakonodajo, ki bo to podpirala. Poskrbeti mora tudi za preprečevanje kriminala, za red in varnost.«
Gabriela Popescu, upokojena profesorica angleškega jezika, Temišvar, Romunija: »Evropska unija bi morala več storiti za preprečevanje onesnaževanja, saj smo uničili že preveč okolja. Želim si Evropo z manj avtomobili in za okolje nevarne industrije. Bolj bi morali podpirati razvoj in uporabo okolju prijaznih tehnologij in energije. Zakaj več ne potujemo z vlaki, iz katerih lahko opazuješ vso lepoto pokrajine? Drugi veliki problem je brezposelnost, ki bi jo EU morala reševati s skrajševanjem delovnega časa.«
Dr. Tihomir Žiljak, vodja mednarodnih projektov na ljudskem vseučilišču, Zagreb, Hrvaška: »Evropa bi morala biti skupnost, v kateri bi bili vsi dobrodošli in se počutili dobro. Ljudje v njej naj ne bi mislili le nase, temveč tudi na druge, ki živijo v tej skupnosti, in na naše potomce, ki bodo v njej živeli. Rad bi, da bi bila EU odprta in poštena tudi do držav in državljanov, ki niso del skupnosti. Ne počutim se dobro, če je prijazna samo do državljanov svojih članic, do drugih pa zadržana in odklonilna.«
Boris Jenko, upokojeni inženir strojništva, Ljubljana, Slovenija: »Enakopravnost in enakovrednost narodov, združenih v EU, sta osnovna pogoja za mir in blaginjo nas in naših otrok. Ljudje se ne smejo počutiti manjvredne, kajti to vzbuja nezadovoljstvo in jezo. Številčno veliki narodi naj se ne poveličujejo samo zato, ker so bili pobudniki ustanavljanja EU. Res so naredili veliko, ko so ustavili trenja in nesporazume na stari celini, vendar jim to ne daje pravice, da bi imeli prednost pred drugimi.«
Dr. Tamara Ognjević, direktorica Artis Centra, Beograd, Srbija: »Pristop Srbije k EU me navdaja z dvojnimi občutki. Vsako združevanje je dobro. Posameznik ne more doseči toliko kot skupina, zato se tudi države združujejo. Toda ali EU predstavlja skupnost enakopravnih držav in državljanov? Žal ne, spet se srečujemo s prevlado bogatih držav in velikega kapitala. Bolje bi bilo, da bi se povezovale regije, kot je obdonavska, ki imajo več skupnega in bolje poznajo vsakdanje težave ljudi.«
Lubica Rompfova, profesorica na nižji gimnaziji, Bratislava, Slovaška: »Želim si Evropo brez meja, kjer bodo ljudje živeli skupaj v miru in strpnosti, v spoštovanju zgodovine, kulture in tradicije vsakega naroda. Zato bi moralo biti čim več skupnih programov in dejavnosti, da se lahko državljani širše domovine srečujemo in spoznavamo. Predvsem za mlade je zelo pomembno, da bi lahko veliko potovali in si tako širili obzorje, da bi lahko študirali in tudi delali v različnih državah unije.«
Emilija Lisičkova, predsednica združenja Agora Platform, Sofija, Bolgarija: »Najprej si želim, da bi imeli ljudje v moji domovini in povsod po Evropi več vpliva in kontrole nad dogajanji v politiki. Moja druga želja je, da bi se Bolgarija in druge revnejše države v EU izenačile z bogatejšimi, tako da bi vsi dosegli višji življenjski standard in bi lahko bili ponosnejši na to, kar dajemo svoji ožji in širši domovini. In tretjič, želim si, da bi se naši ljudje, predvsem mladi, ki so odšli iskat boljše življenje drugam, lahko vrnili domov in z novimi izkušnjami prispevali k napredku naše skupnosti.«
Ivan Kajgana, upokojeni trgovec, Dunaj, Avstrija: »Moji starši so s Hrvaškega, vendar smo se takoj po mojem rojstvu preselili v Avstrijo. Želim si, da bi se še več dežel vključilo v skupnost in da bi se Velika Britanija vrnila, saj vidim za nas in naše otroke prihodnost in zagotovljen mir le v EU. Vendar moramo bolje spoznati zgodovino in kulturo narodov v skupnosti, saj bo tako manj nesporazumov med nami. Žal pa imajo mnogi ljudje osebne ekonomske interese, zato je tako težko ustvariti enakopravno skupnost vseh narodov.«
