Skupaj je lažje biti sam
»Živeti sam doma« in »oditi v dom za starejše« sta pri nas prevladujoči obliki bivanja starejših. Med njima pa skoraj ni vmesnih oz. alternativnih oblik, kot so se razvile v drugih državah. Pogrešamo raznovrstnost oblik bivanja starejših – od gospodinjskih skupin, sobivanja starejših, sobivanja več generacij, stanovanjskih zadrug starejših itd.
To še zdaleč ne pomeni, da nas te oblike ne zanimajo ali da niso primerne za slovenske razmere, mentaliteto in pričakovanja o bivanju v starosti. V Zdusu tudi po koncu projekta HELPS, v katerem smo se leta 2010 začeli ukvarjati s to problematiko, ugotavljamo, da je zanimanja precej. Interesenti za sobivanje starejših se še vedno srečujejo, potencialni sobivalci se spoznavajo, predstavimo jim novosti na področju sobivanja starejših v Sloveniji in primere iz tujine.
Z upokojenimi strokovnjaki Zdusa smo lani dosegli, da je v resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 uvrščeno tudi poglavje o primernem bivalnem okolju za starejše, v katerem kot eno izmed možnosti navajajo sobivanje starejših oseb v večjih ali skupinskih gospodinjstvih. Pri ministrstvu za okolje in prostor so imenovali delovno skupino, ki bo v sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS pripravila izhodišča za pilotni projekt stanovanjske skupnosti za starejše.
Počasi in po korakih, a vendar je ideja skupnostnega bivanja starejših pri nas našla svoj prostor.
Medgeneracijska stanovanjska zadruga
Skupaj z mladimi iz stanovanjske zadruge Zadrugator smo spomladi sodelovali na delavnicah na fakulteti za arhitekturo in skupaj s študenti ugotavljali, kako si predstavljamo sobivanje v medgeneracijski stanovanjski zadrugi. Člani različnih starosti se v zadrugo povežejo, da si zagotovijo dostop do kakovostnih in cenovno ugodnih stanovanj, ki so v skupni lasti vseh zadružnikov; združeni si okrepijo svojo finančno, pogajalsko in organizacijsko moč. Skupna lastnina omogoča delitev prostorov in predmetov, zaradi česar je zadruga najprimernejša pravna oblika za organizacijo sobivanja. Povezovanje in skupno upravljanje odpirata pot za druge skupne dejavnosti, kot so nakupi hrane, koordinacija oskrbe na domu, organizacija dogodkov in druženj ipd. Demokratično upravljanje pa spodbuja grajenje skupnosti, ki skrbi za svoje člane in tako ustvarja pogoje za varno staranje na domu.
Obstaja realna možnost vzpostavitve take medgeneracijske stanovanjske zadruge, saj idejo podpirata tako republiški stanovanjski sklad kot tudi Mestna občina Ljubljana, kjer so pripravljeni v ta namen ponuditi parcelo na obrobju Ljubljane.
Gospodinjska skupnost
Imamo tudi že gospodinjsko skupnost, ki je v večji hiši z enajstimi sobami v vasi Davča na hribovitem območju med Železniki in Cerknim. Domačin Peter Prezelj je tam nekaj let gostil upokojene goste, tudi precej tujcev. Pred kratkim pa se je odločil, da spremeni namembnost in hišo uredi za gospodinjsko skupnost starejših.
Trenutno v skupnosti sobivajo štirje upokojenci, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije. Skupnost deluje po principu skupnega gospodinjstva. Stanovalci imajo vsak svojo sobo s kopalnico, televizorjem, na voljo je tudi brezžični internet. Za sobo skrbi vsak sam, skupne prostore pa uporabljajo in po dogovoru čistijo skupaj. Skupaj so pripravili tudi hišni red.
Stanovalci si v skupni kuhinji pripravljajo dnevne obroke; vnaprej se dogovorijo, kaj si bodo skuhali, sestavljajo seznam za nabavo živil in se dogovorijo, kdo gre v nabavo. Včasih se odpeljejo sami, včasih pa jih pelje lastnik Peter. Stroške hrane in prevozov si razdelijo. Drug drugemu se prilagajajo, če ima kdo dieto ali kakšne posebne želje. V objektu je tudi skupna pralnica. Za vsa druga opravila (ogrevanje, vzdrževanje, odvoz smeti ipd.) pa poskrbi lastnik Peter. Na skupnem vrtu pridelujejo zelenjavo. Osebnega zdravnika so si izbrali v zdravstvenem domu v Železnikih. V bližnjem Podbrdu je dom za starejše in po potrebi bodo lahko stanovalci uporabljali njihove storitve oskrbe.
Na obisku v Davči smo stanovalce skupnosti ujeli ravno pri klepetu ob kavici po kosilu. Pravijo, da se tu dobro počutijo, ne moti jih malce odročna lokacija, saj so še mobilni, lastnik hiše pa poskrbi, da jim ničesar ne manjka. Predvsem pa z bivanjem v taki skupnosti ostajajo aktivni, v družbi, izognejo se osamljenosti in visokim stroškov bivanja. Z lastnikom imajo sklenjeno najemno pogodbo, s stroški vred na mesec plačujejo 300 evrov (hrana ni vključena). Če v sobi bivata dva, je cena nižja. V hiši je še nekaj prostih sob, če vas zanima sobivanje, pokličite na tel. št.: 041 760 846 (Peter Prezelj).
