Kultura kratke
GLEDALIŠČE
Grenka komedija Paradiž
Umeščena je v dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Italijanski režiser Matteo Spiazzi skozi neverbalno predstavo staranja vpeljuje teme izključenosti, izoliranosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja. Zgodbe mozaično gradi iz spominov, ki starejšim vzbujajo obžalovanje, strahove, melanholijo, pri gledalcih pa vzbudijo grenek smeh prepoznave in se sestavijo v rahločuten slavospev tistemu trenutku, ko ugledamo pomen v vsakdanjem drvenju pogosto podcenjenih vrednot, saj o vrednosti življenja razpravlja z edinega bistvenega položaja – na koncu časovnega traku, v bližini smrti. Predstava na odru SLG Celje temelji na igri z masko v slogu commedie dell'arte. Opozoriti želi na nenadzorovano odtekanje življenja, ki ga v vsakdanjem služenju kapitalu preživljamo precej nekakovostno, k vrednim stvarem pa pristopamo instantno, nestrpno in raztreseno. Igrajo David Čeh, Lucija Harum, Žan Brelih Hatunić, Maša Grošelj, Aljoša Koltak, Rastko Krošl, Urban Kuntarič, Manca Ogorevc, Lučka Počkaj, Tanja Potočnik in Branko Završan.
Komedija Kar hočete
Po stotih letih v ljubljanski Drami spet uprizarjajo komedijo, ki spada med najpogosteje uprizarjana Shakespearova dela. Danes naslov zveni osupljivo sodobno. Občutek imamo, da nam je vse na razpolago, da je vse dovoljeno in vse mogoče. A najtežje je izluščiti, kaj pravzaprav hočemo, kaj je ljubezen; Shakespeare med drugim opozarja, da je žalost sovražnica življenja. Režiser predstave je Janusz Kica, igrajo: Janez Škof, Marko Mandić, Tina Vrbnjak, Klemen Janežič, Polona Juh, Veronika Drolc, Igor Samobor, Gregor Baković, Branko Šturbej in Benjamin Krnetić.
fotka
GLASBA
Planinska roža v mariborski operi
Skladatelj Radovan Gobec je glasbo in libreto za to opereto napisal leta 1937 kot poročno darilo za svojo ženo Sonjo Elschbacher. Postala je zelo popularna, saj je v središču ljubezenska zgodba, postavljena v idilično okolje sredi neokrnjene narave Srečnega vrha, kamor pridejo štirje igralci iskat navdih za novo gledališko uprizoritev. V sezoni 1962/63 pa je v mariborskem gledališču povzročila »operetno vojno«, saj so nekateri nasprotovali popularizaciji gledališča skozi »manjvredne žanre«, kot je opereta. Časi so se spremenili. Tokrat bodo pod taktirko dirigenta Simona Robinsona peli Martin Sušnik v alternaciji z Bogdanom Stoparjem, izmenjavala se bosta tudi Marko Škofič in Tomaž Planinc, ter Jernej Luketič, Dušan Topolovec, Dada Kladenik, Mihael Mikluš, Sebastijan Čelofiga, Liam Čelofiga, Izak Mlakar, sodelujejo še baletni ansambel, operni zbor in simfonični orkester SNG Maribor. Režiser je Matjaž Latin.
Cankarjevi torki
S koncertom Glasba, ki je napisala roman, se v Cankarjev dom vrača Damir Imamović, ki mu je z albumi izvirnih in tradicionalnih pesmi uspelo tudi zunaj držav nekdanje Jugoslavije. Pristal je v vrhu med izvajalci sevdaha in na prestolu evropskih glasbenikov, ki se ukvarjajo s tradicijskim gradivom starih sefardskih pesmi in prenovljenih klasik sevdaha. Njegove pesmi spremljajo tudi epski roman Aleksandra Hemona o istospolni ljubezni, vojni in razseljenosti. Klub Cankarjevega doma 16. januarja.
RAZSTAVE
Iz domovine v domovino: o slovenskih izseljencih, njihovih potomcih in vračanju
Postavitev v Muzeju novejše in sodobne zgodovine strnjeno prikazuje izseljevanje s slovenskega etničnega prostora od 19. stoletja naprej s poudarki na pomembnejših zgodovinskih dogodkih, ki so vplivali na njegov potek. Vsaka od predstavljenih 17 zgodb prinaša poseben pogled na življenje v izseljenstvu, razlog za izselitev in nato znova vrnitev v domovino svojih prednikov. Avtorji razstave so kustosinja Barbara Kočevar, strokovna sodelavka Stella Cavalleri in kustos Sebastian Korenič Tratnik. Ugotavljajo, da so bili razlogi za izselitev predvsem ekonomski in družbeni, v določenem obdobju tudi politični, nemalokrat pa je bila odločitev sprejeta iz ljubezenskih razlogov. Raziskava, ki jo je leta 2004 opravil ZRC SAZU, pa je pokazala, da so med najpogostejšimi razlogi za vrnitev domotožje, domoljubje, družinske vezi, dedovanje in upokojitev.
Stran pa ne bomo metal’: O pogubnih navadah in boljših praksah
Muzej novejše zgodovine Celje na razstavi predstavlja odnos naše družbe do stvari, ki vse prehitro pristanejo med smetmi, ter kakšne rešitve iščejo posamezniki in skupnosti, ki skušajo živeti bolj trajnostno in kakovostno. Razstava predstavlja pretekle in sedanje pristope, kako ravnati s stvarmi – od ponovne uporabe, popravljanja, hranjenja, da jih uporabljamo dlje in zato porabimo manj. To je danes neločljivo povezano s tkanjem vezi med ljudmi in grajenjem skupnosti, zaresnih ali digitalnih. Te namreč dajejo ljudem občutek moči in vpliva v individualizirani družbi, kjer je vse »za enkratno uporabo«. Del razstavnih vsebin je nastal v okviru evropskega projekta Throwaway, ki ga koordinira Hiša evropske zgodovine iz Bruslja, Muzej novejše zgodovine Celje pa je eden izmed partnerjev projekta. Do 8. februarja.
Slovenski punk in fotografija
so naslovili pregledno razstavo, ki povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let in jo je pripravila dr. Marina Gržinić. Poudarila je, da je bila naša punk scena drugačna od tiste v tujini, ker je izhajala iz socializma. Takrat je fotografija postala pomembna za prenašanje sporočil o družbenih in političnih vprašanjih ter za odražanje duha časa. Fotografije so posneli posamezniki, ki so spremljali dnevno dogajanje: Janez Bogataj, Božidar Dolenc, Vojko Flegar, Dušan Gerlica, Matija Praznik, Bogo Pretnar, Bojan Radovič, Jože Suhadolnik, Jane Štravs in Tone Stojko.
Tudi Galerija Photon je bila povabljena k sodelovanju na osnovi izkušenj z več razstavnimi projekti na temo glasbenih skupin. V začetku naslednjega leta se bo na dvotedenski spremljevalni razstavi s svojimi koncertnimi fotografijami v Photonu predstavil srbski fotograf Dragan Teodorović z nekaterimi znanimi imeni jugoslovanske rock in punk scene. Do konca januarja.
FILM
Novo v Slovenski kinoteki
Januarja se začenja cikel Nova svetloba/Sezona Klasičnih filmov, v katerem bodo predstavili digitalizirano filmsko dediščino iz arhivov evropskih kinotek in filmskih muzejev. Prve so v goste povabili hrvaške kolege, ki bodo predstavili štiri celovečerne in tri kratke filme.
V Ciklu Peter Musevski pa se bodo poklonili spominu nanj. Prikazali bodo film Lojze se je zbudil tako kot po navadi, kjer je odigral eno prvih filmskih vlog, do zadnje vloge v celovečernem filmu Zastoj. Cikel o legendarnem filmskem igralcu pa bodo sklenili s filmskim poklonom igralcu – Pero.
