Št. 1, januar 2024
-
Ostanimo prijatelji
Le kdo še ni slišal za umetno inteligenco, ki je sposobna vse več stvari. Tega razvoja se ne da ustaviti, algoritmi z navodili, kako naj kaj deluje, so že v vsakem manjšem aparatu, pravzaprav svet poganjajo računalniki. Vse bolj so zmogljivi, ker črpajo znanje in podatke, ki jih nalaga človeštvo. Strokovnjaki za prihodnjih pet do deset let napovedujejo še večji in hitrejši razvoj umetne inteligence, ki bo pogonska sila gospodarstva in bo omogočila razvoj in blagostanje. Marsikatere je strah pametnih strojev, toda kako bomo uporabili njihovo moč, je odvisno od nas. Vodilni državi na tem področju ZDA in Kitajska imata zato največjo odgovornost.
Kazalo
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Spremembe pri plačilu prispevkov za napotene delavce v tujino V Državnem zboru je bil marca 2023 sprejet novi Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1), ki je na novo uredil pogoje, pod katerimi lahko slovenska podjetja napotujejo svoje delavce v druge države članice EU, kjer izvajajo dela in storitve za tuje naročnike.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Kdaj bo preprečevanje nasilja nad starejšimi prednostna naloga?
Po delni še redna uskladitev februarja Pokojninska blagajna je druga največja blagajna v državi, zato običajno v začetku leta predstavljamo njen najpomembnejši dokument, to je finančni načrt, ki vpliva na poslovanje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upokojence in celotno družbo. Finančni načrt za leto 2024 skupaj s programom dela in kadrovskim ter investicijskim načrtom svet zavoda sprejel na decembrski seji. Med drugim pa tudi ugotovitveni sklep, da se delna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov opravi že januarja v višini 8,2 odstotka.
Z lastnim zaslužkom do svobode Razstava Ne/vidne ženske Istre: Istranke, potovke, Šavrinke, ki je na ogled v Muzejski galeriji Pokrajinskega muzeja Koper odstira zanimiv pogled in dragocena pričevanja o ženski iznajdljivosti in podjetnosti nekoč v Istri.
Naša soseda Ana Ana Škotnik iz Pustega Polja je polna energije, humorja in veselja do življenja, čeprav je zakorakala v 88. leto. Kot živahna, zanimiva in srčna sogovornica je navdušila udeležence prireditve Bilo je nekoč v Nazarjah.
Predstavnik obrti, ki počasi izumira Srednji Lipovec pri Dvoru je idilična gručasta suhokranjska vas z okoli devetdesetimi prebivalci ob vznožju vinogradniške gorice Boršt. Skromna in skopa zemlja ni dopustila razvoja kmetijske dejavnosti, več stoletij pa tukaj lepo uspeva vinska trta. Stagnacija prebivalstva po drugi svetovni vojni je opazna tudi v teh krajih. Razvoj infrastrukture v zadnjih letih, tudi tekoča pitna voda, je izboljšala kakovost življenja prebivalcem Ajdovške planote.
Brez potovanj ne morem živeti V letošnjem, za Vzajemnost jubilejnem, letu bomo v reviji več prostora namenili našim naročnikom. Tokrat vam predstavljamo Zlato Vidovič, upokojeno profesorico geografije in pedagogike iz Ljubljane. Tistim, ki radi prebirate potopisne reportaže ime verjetno ni neznano. Zelo mladostna in vsestransko dejavna gospa namreč izredno rada potuje in svoje vtise z veseljem deli.
Prinašalci novic: nekoč ptice in poštarji, danes zasloni Ogled muzeja pošte in telekomunikacij, ki se nahaja v obnovljeni graščini v Polhovem Gradcu je svojevrsten sprehod skozi zgodovino izmenjave novic in informacij. Zadnjih nekaj desetletij je razvoj tako hiter in silovit, da ima obiskovalec ob ogledu razstavljenih predmetov, posebej telefonov, na trenutek občutek, da je vse, kar je bilo še včeraj moderno in sodobno, danes že zgodovina.
Smreka daje violini ton, mojster Pavel pa vse drugo »Pravzaprav se je vse skupaj začelo z angelom,« začne svojo pripoved goslar Pavel Skaza. Iz Spodnjega Doliča (pri Vitanju) je doma. »Taka, rumena hiša, z rumeno garažo in spredaj rogovilo …,« je dejal, ko sva se dogovarjala za srečanje tam v objemu gozdov in v dolini, ki jo sonce obišče ali pa tudi ne.
Virtuoz slike in zvoka Glasbenik, skladatelj, umetnostni zgodovinar in fotograf Lado Jakša je vsestranski mojster multimedijske projekcije. Ustvarjalec glasbe v svojih predstavah fotografsko sliko na platnu pogosto povezuje z glasbeno improvizacijo in literarnimi ter filozofskimi citati.
Razvoj kraja se je začel z rudarstvom in fužinarstvom Gručasta vas je s 1080 prebivalci drugo največje naselje v občini Kranjska Gora in se nahaja na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrice. Ob slednjem se proti jugozahodu odpira ledeniška dolina Vrata s slapom Peričnikom. V kraju se odcepi cesta proti jugu čez Kosmačev preval (847 m) med Mežaklo in triglavskim pogorjem v Zgornjo Radovno, od tam pa v ledeniški dolini Kot in Krma. »Razvoj kraja je od 14. stoletja povezan s kopanjem železove rude in fužinarstvom na začetku doline Vrata. Ko je ta dejavnost konec 19. stoletja zamrla, so na mestu, kjer je najprej stal plavž in nato kovačnica, leta 1893 postavili cementarno,« nas je z nastankom Mojstrane seznanil 81-letni upokojeni ekonomski tehnik in mojster fotografije Janez Kramar.
Fenomen na dveh nogah Dogovoriti se za srečanje s 66-letnim Nanijem Matjašičem, človekom mnogih talentov in zanimanj, ni mačji kašelj. Ko pa se le zgodi, pa je pogovor vse prej kot dolgočasen.
Na odru življenja Igralec Peter Ternovšek iz Maribora je dobitnik Borštnikovega prstana, oče igralca Aljoše in ljubeč mož žene Jelke. Pravi, da je imel najlepši, pa vendar težak poklic, ki zahteva človeka celega. »Oder razkrije marsikaj, tudi ali predvsem bahavost, napuh, kar je najhujše ... Gledalci čutimo, kdaj je igralec iskren in samo iskrenost nas lahko prepriča in obogati.«
Ledvicam namenimo več pozornosti Naturopatija sodi v komplementarno medicino, ki temelji na človekovi lastni moči samozdravljenja. Deluje predvsem preventivno in nas uči prepoznati šibke točke telesa in mu nuditi tehnike krepitve, da bi se izognili bolezni. Zdravilci naturopatije in kitajske medicine v zimskem času posvečajo največjo pozornost organu, ki predstavlja našo notranjo moč in vitalno energijo. Ta organ so ledvice.
Po krivici prezrta drobovina V mrzlih dneh leta imajo slovenske kmetije že po tradiciji koline. Vsaka gospodinja je ponosna na debelino slanine prašiča, ki ga je redila vse leto, gospodar pa v mislih šteje, koliko bo klobas in salam ... Prvo, kar že med kolinami pokusijo, so jetrca in počasi tudi drugo drobovino, saj so ž naši predniki vedeli, kako zdrava je.
Zaščitimo se pred okužbami Jesensko vreme se je zavleklo skoraj do zime in tako se je zavlekla tudi sezona virusnih okužb in prehladnih obolenj. Precej časa je minilo v duhu covid-19 epidemije, kjer vsakoletni sezonski virusi nikakor niso mogli konkurirati novemu koronavirusu, maskam, razkuževanju ter varnostnim razdaljam, zato smo nanje skoraj pozabili. Pogosto se srečam z bolniki, ki so nad svojo vročino, zamašenim nosom in negativnemu brisu na koronavirus skorajda presenečeni, saj se zadnjega resnega prehlada ne spomnijo vse tja do leta 2019. Še vsakoletni pojav gripe se je nekako skril med aktualne tipe koronavirusa.
Novo leto in … … nove enostavne vaje za čiste začetnike ali ponovni začetek po prekinitvi športne aktivnosti ali po bolezni oziroma poškodbi. Če je bila prekinitev daljša, bo potrebno veliko več dobre volje in trme. Vztrajanje v pravilni izvedbi in z enakomernim dihanjem skozi nos vedno prinaša dobre rezultate. Odlične prikazovalke vaj so udeleženke lanskega srečanja Vzajemnosti.
Zavarujmo glavo pred mrazom Vsako leto zima prihaja z večjo zamudo in šele takrat, ko nas že pošteno zebe tudi v ušesa, razmišljamo o tem, kaj bomo poveznili na glavo. Kape so preplavile trgovske police. Klobuke, take kot smo jih nosili pred 10 leti, pa bomo kupovali le še pri specializiranih ponudnikih.
Prekomerno gledanje televizije zvišuje tveganje za bolezni Prekomerno gledanje televizije povečuje tveganje za demenco, Parkinsonovo boleznijo in depresijo, medtem ko omejena uporaba računalnika, ki ni vezana na delo, zmanjšuje tveganje za demenco, so objavili britanski raziskovalci.
Sledimo svoji svobodni volji Vožnja avtomobila je pri veščih voznikih avtomatizirana, od nas ne terja več veliko napora in pozornosti. Vemo pa, da je voznik tisti, ki kontrolira smer vožnje in njeno hitrost. Prav tako vemo, da se bo avto gibal v smeri, v katero bomo obrnili volan. In da kamor gresta prvi dve gumi, sledita še drugi dve.
Začimbe za mrzle dni in ljubo nam zdravje Začimbe so listi, cvetovi, jagode ali korenine rastlin, ki zaradi svojih naravnih sestavin dajejo jedem vonj in okus, obenem v telesu spodbujajo tek in olajšajo prebavo hrane. Začinjene jedi nam okrepijo čute in gotovo pojemo vsega dobrega manj, saj ne hlastamo za potešitvijo.
Pomembna vloga cinka v telesu Čeprav cinka ne potrebujemo veliko, je njegova vloga zelo pomembna, saj skoraj ni tkiva ali organa v telesu, ki bi lahko deloval brez njega.
Povečano izpadanje las Bralka piše, da ji že več mesecev zelo izpadajo lasje, še posebej spredaj in ob straneh. Poskusila je s pripravki, ki vsebujejo vitamin B in biotin, uporabljala je naravne šampone proti izpadanju las in tonik, pa ni bilo bolje. Sprašuje, ali je lahko vzrok mena ali hujši stres, ki ga je doživela pred slabim letom, predvsem pa, kako naj izpadanje las ustavi.
Naj iz viroze ne nastane pljučnica! Na telesno odpornost ima starost precejšen vpliv. Z leti postane naš imunski sistem manj odziven na različne dražljaje, saj postanemo bolj dovzetni za nalezljive bolezni, po njih pa tudi dlje časa okrevamo.
Ne spreglejte znakov srčnega popuščanja Pogostost srčnega popuščanja s starostjo narašča, ima ga že vsak deseti starejši prebivalec, opozarjajo zdravniki. Bolezen, pri kateri okvarjeno srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo potrebam ostalih organov in tkiv,izrazito poslabša kakovost življenja in povzroča nevarne zaplete, zato jehitro diagnosticiranje še posebej nujno.
Pred petdesetimi leti Preverili smo, kaj se je po svetu dogajalo tisti dan, ko je med bralce prišla prva številka Vzajemnosti. To je bila sobota, 26. januar 1974.
Kraljestvo srednjega detla Med krošnjami visokih hrastov poplavnega gozda Dobrava blizu Brežic se v začetku aprila zaslišijo glasovi srednjega detla. Bolj pogost in ljudem poznan je precej večji belo črni veliki detel z rdečo kapo, ki ga srečujemo vse povsod, saj se rad približa tudi naseljem, posebno še v zimskem času, ko se pogosto pridruži ostalim pticam na krmilnici.
Rišelje v barvah Tokrat smo pripravili spečega angelčka vezenega v rišelje tehniki v barvah.
Uredimo si prijeten dnevni kotiček Pozimi se več zadržujemo v stanovanju, zato je res pomembno, da je dnevni prostor tako urejen, da se počutimo dobro in domače. Kaj lahko storimo, da bo tako in bo prostor prostoren in prijetnega videza?
Oljka Casaliva lahko kljubuje zimi V naših krajih uspeva posebna vrsta oljke, imenovana Casaliva, ki je odporna na nizke temperature, celo do -12 stopinj celzija. Prilagojena je na področja, ki so pogosto pokrita s snegom in je samooplodna, kar pomeni, da ne potrebuje druge sorte za opraševanje.
Rastline so koristne za dušo in telo V hladnih dneh imamo privilegij, da lahko v objemu toplega doma opazujemo in občudujemo zbirko sobnih rastlin. Ko bomo pospravili novoletno okrasje, se bo zagotovo našel prostor še za kakšno novo.
Pesnica, ki piše v svojem jeziku srca Le predstavljamo si lahko, kako praznično je bilo lani novembra v rimskem senatu slišati Pesem o gugalnici Andreine Trusgnach (Trušnjak), saj je šlo za eno redkih priložnosti, ko je tam zazvenela slovenska beseda. Njena dvojezična knjigaPingulauenca, ki jo nie bluo – L’altalena che non c’eraje spodbudila posvet z naslovom »Poezija duše med lokalnimi jeziki, mejami in svobodo«, ki so ga priredili na pobudo senatorke v rimskem parlamentu Tatjane Rojc, taje dogodek označilakot praznik, ko so skozi glavna vrata vstopili naši najbolj tlačeni Slovenci. Andreina je bila glavna gostja in društvo Italia Nostra ji je podelilo posebno priznanje za ohranitev zapuščenih pokrajin.
Brkinski biser Ko se boste naslednjič vozili proti morju, naredite postanek v Brkinih. V Pivki morate zaviti proti Ribnici in Prema ne boste zgrešili, saj se njegov grad pne nad cesto, ki vodi proti Ilirski Bistrici. Prem je edinstven, saj se ponaša z več znamenitostmi kot vsa ostala pokrajina skupaj.
Iz jakne v plašč – brez šivalnega stroja! Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Smučišče s pogledom na ocean Havaji so v naši zavesti vtisnjeni kot otoki rajskih plaž in deskanja na valovih, zato se napoved 'grem smučat na Havaje' sliši kot ne ravno posrečena prvoaprilska šala. A ni! Na največjem otoku havajskega otočja, Big Island (Veliki otok), dopoldne poležavate na plaži in se kopate, nato pa slečete kopalke in greste lahko smučat.
Vstopimo skupaj v svet sodobne tehnologije V današnjem hitro spreminjajočem se svetu postaja digitalna pismenost pomembna spretnost za vse generacije, vključno s starejšimi. Tehnološki napredek odpira vrata do številnih priložnosti in ključno je, da razvijemo svoje digitalne kompetence.
Kapa in šal v reliefnem vzorcu Poskrbimo, da pozimi tudi dedija ne bo zeblo. V reliefnem vzorcu mu lahko spletemo topel komplet – kapo in šal.
Ne bom dopustila, da bi upokojence potiskali na družbeni rob Sredi poletja je prevzela vodenje naše največje nevladne organizacije Zveze društev upokojencev Slovenije nasmejana, energična in odločna Zdenka Jan iz Šempetra v Savinjski dolini. Širni Sloveniji je bila še neznana, zato pa so jo toliko bolj poznali na Celjskem in jo tudi predlagali za predsednico krovne organizacije. Z njo smo se pogovarjali o položaju slovenskih upokojencev, kako ga izboljšati in kaj vse bo upokojenska zveza prispevala za boljše življenje starejših.
Obvezni zdravstveni prispevek Decembra smo v uredništvo dobili več vprašanj o novem obveznem prispevku za zdravstvo, ki bo nadomestil dosedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, denar se bo stekal na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Poiskali smo nekaj informacij o novem prispevku.
Revščina je problem družbe, ne le posameznika Revni upokojenci in upokojenke so med ekonomsko najbolj ranljivimi skupinami v sodobni družbi, saj je njihova zmožnost, da se dvignejo iz revščine dejansko zelo omejena. Pri tem so tveganju revščine podvržene zlasti starejše ženske, ogroženi so tudi kmetice in kmetje.
Veljati je začela pravica do oskrbovalca družinskega člana
Zaupanje daje moč in pogum V tem negotovem, stresnem času je težko zaupati. Največ negotovosti se človeku kopiči v starosti: po upokojitvi izgubi del svoje družbe, peša zdravje, mnogi niso zadovoljni s tem, kar so dosegli … Brez zaupanja pa je življenje žalostno. To je zadosten razlog, da pogledamo, kje je stvaren izvir za vedro zaupanje. Dodatna razloga pa sta začetek novega leta in naš časopis Vzajemnost s svojo 50-letnico prizadevanja za kakovostno življenje po upokojitvi.
Večje zavedanje o vrednosti rokodelskih znanj Rokodelstvo je naše dediščinsko bogastvo, zato znanja, veščine in spretnosti rokodelcev ne smejo v pozabo in jih je nujno ohranjati za prihodnje rodove. Zadnja leta doživlja svojevrsten preporod, saj je zlasti mlajša generacija v njem prepoznala podjetniški potencial. O pomembnosti rokodelstva za sodobni čas priča tudi dejstvo, da je Evropska unija leto 2023 razglasila za leto spretnosti in veščin.
NOVOLETNI POSLANICI USTANOVITELJEV ZAVODA VZAJEMNOST
Čestitke za okroglo obletnico Naše zvesto bralstvo smo ob 50. obletnici povprašali za mnenje o reviji Vzajemnost.
