Po delni še redna uskladitev februarja
Pokojninska blagajna je druga največja blagajna v državi, zato običajno v začetku leta predstavljamo njen najpomembnejši dokument, to je finančni načrt, ki vpliva na poslovanje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upokojence in celotno družbo. Svet zavoda je finančni načrt za leto 2024 skupaj s programom dela in kadrovskim načrtom ter investicijskim načrtom sprejel na decembrski seji. Med drugim pa tudi ugotovitveni sklep, da se delna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov opravi že januarja v višini 8,2 odstotka.
Pri pripravi finančnega načrta mora zavod upoštevati številne zakone, ne le ZPIZ-2 z vse več novelami, ampak tudi druge predpise, med katerimi izpostavljamo odlok o okviru za pripravo proračunov državnih sektorjev za obdobje od 2022 do 2024, s katerimi je določen najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno za posamezno leto. Za leto 2023 je najvišji obseg izdatkov znašal 7 milijard in 115 milijonov evrov.
Prihodki
Iz finančnega načrta za leto 2024 je razvidno, da so načrtovani izravnani prihodki in odhodki zavoda v višini 7.799.517.520 evrov. Pri izdelavi načrta je zavod upošteval tudi makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je upošteval pri načrtu za leto 2023. Upošteval je tudi projekcije o gibanju uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2024, in sicer na podlagi podatkov o njihovem gibanju v lanskih desetih mesecih, in oceno o realizaciji finančnega poslovanja v letu 2023. Po tej oceni znaša realizacija skupnih prihodkov in odhodkov v lanskem letu 7.114.784.573 evrov, kar je za 0,7 odstotka oziroma 50 milijonov več, kot je bilo predvideno s finančnim načrtom. Finančni načrt za leto 2024 pa predvideva prihodke in odhodke v višini 7.799.517.520 evrov, kar pomeni, da je od ocene za leto 2023 višji za 9,6 odstotka oziroma 684,7 milijona evrov.
Gre za velika sredstva, zato poglejmo strukturo teh prihodkov. Res je, da mora za pokojnine prispevati tudi država, vendar so prispevki za socialno varnost, ki se obravnavajo kot davčni prihodki, še vedno daleč najpomembnejši vir prihodkov pokojninske blagajne. Ta vir pa bi bil lahko še še bolj dragocen, če bi bile prispevne stopnje za zavarovance in delodajalce izenačene, kot je bilo pred mnogimi leti. Žal je začasni ukrep postal trajen. Davčni prihodki predstavljajo 80,7 odstotka vseh prihodkov, kar je nekoliko manj kot v oceni za 2023 (82,9 odstotka). Načrtovani so v višini 6.295.443.927 evrov in so za 6,7 odstotka oziroma 396,3 milijona evrov višji kot v oceni za 2023. Pri finančnem načrtu je zavod upošteval še obstoječe prispevne stopnje, 1,1-odstotno rast števila zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah, 5,6-odstotno nominalno rast povprečne plače v RS in 6,5-odstotno nominalno rast prispevne osnove.
Transferni prihodki, ki jih zagotavlja država, v strukturi vseh prihodkov predstavljajo 19 odstotkov in so višji kot v oceni za leto 2023 (16,6 odstotka). Obsegajo: vplačila državnega proračuna za tekočo in dodatno obveznost državnega proračuna po ZPIZ-2, prispevke delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od starševskih nadomestil, nadomestil za čas brezposelnosti, zaradi bolezenske odsotnosti ter priliva iz Kapitalske družbe. Ta sredstva so načrtovana v skupni višini 1.480.780.421 evrov, kar je za 25,6 odstotka oziroma 301,7 milijona evrov več kot v oceni realizacije finančnega načrta za 2023.
Sredstva iz državnega proračuna za tako imenovane tekoče obveznosti (pokojnine in druge prejemke po posebnih predpisih ter izpadle prispevke) so načrtovana v višini 340.000.000 evrov in so v primerjavi z oceno za leto 2023 višja za 10,7 odstotka oziroma 32,9 milijona evrov.
Sredstva za tako imenovane dodatne obveznosti državnega proračuna (namenjene so kritju razlike med prihodki in odhodki zavoda) so načrtovana v višini 1.017.175.203 evrov. Če jih primerjamo z oceno za 2023, so ta sredstva višja za 35,6 odstotka oziroma 266,9 milijona evrov. Iz finančnega načrta za leto 2024 je razvidno povečanje skupnih odhodkov, saj so namreč višji, kot znaša povečanje davčnih prihodkov in dohodkov iz naslova tekoče obveznosti državnega proračuna. V strukturi skupnih prihodkov predstavljajo nedavčni in kapitalski prihodki ter prejeta evropska sredstva in prihodki iz drugih držav, t. i. drugi prihodki, le 0,3 odstotka.
Drugi prihodi so načrtovani v višini 23.293.172 evrov in so za 36,4 odstotka oziroma 13,3 milijona evrov nižji kot v oceni za 2023 predvsem zaradi že navedenih nižjih neobdavčenih prihodkov. Le-ti so načrtovani v višini 22.439.672 evrov in so za 38,3 odstotka oziroma 13,9 milijona evrov nižji v primerjavi z oceno za 2023. V teh prihodkih predstavljajo najvišje prihodke dividende Zavarovalnice Triglav v višini 9.795.785 evrov ali 1,25 evra na delnico, kar je za 50 odstotkov oziroma 9,8 milijona evrov manj kot v oceni za leto 2023.
Odhodki
Odhodki so načrtovani v višini 7.799.517.520 evrov in so za 9,6 odstotka oziroma za 684,7 milijona evrov višji kot v oceni za leto 2023. Naj še enkrat poudarimo, da ne presegajo s predpisom določene višine za leto 2024, so pa višje vse glavne postavke na strani odhodkov, razen tekoči transferi v tujino.
V strukturi odhodkov zavoda predstavljajo levji delež pokojnine, in sicer 84,8 odstotka (84,7 odstotka v oceni za 2023). Načrtovani so v višini 6.613.436.883 evrov in so za 9,7 odstotka oziroma 586,5 milijona evrov višji kot v oceni za leto 2023. Glavnina odhodkov so pokojnine (81,9 odstotka) in od tega odhodki za starostne pokojnine, ki vključujejo tudi predčasne, 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine, 40 odstotkov starostne pokojnine ter delne pokojnine. Finančni načrt za leto 2024 upošteva, da se v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov delno opravi že pri izplačilu za januar v višini 8,2 odstotka, redna uskladitev v skladu z določbami ZPIZ-2 pa pri izplačilu februarskih pokojnin s poračunom za januar. Pri načrtovanju odhodkov za pokojnine je zavod upošteval tudi stopnje rasti uživalcev pokojnin.
V strukturi odhodkov zavoda so takoj za pokojninami prispevki za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic in OZP in skupaj predstavljajo 7,6 odstotka (7,4 odstotka brez OZP v oceni za 2023). Skupaj so načrtovani v višini 590.888.262 evrov in so v primerjavi z oceno za 2023 višji za 11,6 odstotka oziroma za 61,5 milijona evrov.
Transferi za zagotavljanje socialne varnosti v strukturi odhodkov predstavljajo 4,3 odstotka (4,4 odstotka v oceni za 2023). Načrtovani so v višini 334.489.391 evrov in so v primerjavi z oceno za 2023 višji za 6,5 odstotka oziroma 20,4 milijona evrov. V teh sredstvih so zajeta tudi sredstva za izplačila letnega dodatka, ki so načrtovana v višini 177.000.000 evrov. Pri tem pa je zavod moral upoštevati, da zakon o izvrševanju proračuna za leto 2024 med drugim na novo določa razrede in višje zneske letnega dodatka. Pri določitvi višine letnega dodatka se enako kot lani upoštevata tudi znesek dela vdovske pokojnine ter višina pokojnine, prejeta iz tujine. Poleg tega se uživalcem pokojnin, ki se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu in prejemajo skupni znesek pokojnine v višini do 650 evrov, letni dodatek izplača v celoti.
Pri načrtovanju sredstev za zagotavljanje socialne varnosti je zavod upošteval tudi rast števila upravičencev do dodatka za pomoč in postrežbo ter do invalidnin za telesno okvaro in da bo uskladitev teh prejemkov izvedena marca v skladu z zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS.
Nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki v strukturi odhodkov predstavljajo 2,5 odstotka (2,6 odstotka v oceni za 2023), so načrtovana v višini 196.934.489 evrov, kar je za 6,6 odstotka oziroma 12,2 milijona evrov več kot v oceni za 2023. Pri tem je upoštevana načrtovana uskladitev teh prejemkov enako kot pri pokojninah ter odstotno zmanjšanje povprečnega števila teh uživalcev.
Omenimo še stroške delovanja zavoda, ki v strukturi skupnih odhodkov predstavljajo 0,8 odstotka, torej enako kot v letu 2023 in tudi letu 2022. Načrtovani so v višini 61.526.220 evrov in so v primerjavi z oceno 2023 višji za 7,4 odstotka.
Delna uskladitev pokojnin
Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2024 in 2025 je uveljavil posebno uskladitev pokojnin in nekaterih drugih prejemkov. Svet zavoda je tako sprejel ugotovitveni sklep, da se ta uskladitev opravi že januarja. Za 8,2 odstotka se bodo tako uskladili zneski pokojnin in drugih prejemkov, ki so uživalcem pripadali za mesec december oziroma ob priznanju pravice januarja. To pomeni, da ne bo upoštevan dodatek, ki je bil izplačan v višini 1,8 odstotka. Seveda pa bo februarja 2024 v skladu z ZPIZ-2 izvedena redna uskladitev, ko bo znana rast povprečne mesečne bruto plače (v deležu 60 odstotkov) in povprečne rasti življenjskih potrebščin (v deležu 40 odstotkov) v RS. To rast ugotovi in 15. februarja uradno objavi Statistični urad RS. Šele na podlagi teh podatkov bo lahko svet zavoda izvedel redno uskladitev v februarju, pri tem pa bo izveden tudi poračun razlike za januar. Te uskladitve pa ne bodo deležni uživalci dodatka za pomoč in postrežbo in invalidnin za telesno okvaro, ker zanje velja zakon o uskladitvi transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS, ta uskladitev pa bo izvedena marca 2024.
