Letni dodatek bi lahko spremenili v trinajsto pokojnino
Letošnja delna redna uskladitev pokojnin je bila prvič opravljena že januarja, sredi tega meseca pa bo znano, koliko bo dejansko znašala redna uskladitev, in sledil bo poračun. To bo prva tako visoka posamična uskladitev po letu 1992. Z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem smo se pogovarjali o tem, v kakšni kondiciji je pokojninska blagajna, saj se število upokojencev povečuje, katere novosti bodo začele veljati letos in kaj naj bi prinesla nova pokojninska reforma.
Januarja je bila opravljena delna redna uskladitev pokojnin v višini 8,2 odstotka. Ali to pomeni, da bo ta mesec izveden še poračun?
Petnajstega februarja bodo znani podatki o višini povečanja bruto plač v preteklem letu, na podlagi katere se izračuna višina letošnje redne uskladitve pokojnin. Po podatkih za lanskih deset mesecev kaže, da bo redna uskladitev več kot 8,2 odstotka in bo opravljen tudi poračun za januar. Prvič se je zgodilo, da je bila februarska redna uskladitev predhodno opravljena že januarja. Razloga za to sta, da so upokojenci v novembru in decembru prejeli 1,8-odstotni dodatek k pokojnini in da se ne bi ponovili očitki iz preteklega leta, da so bile potem januarske pokojnine nižje od decembrskih. Nismo pa pričakovali, da bo delna redna uskladitev v taki višini. To je najvišja uskladitev na letni ravni po letu 2001 in najvišja posamezna uskladitev po letu 1992.
Lani je bila izvedena le redna uskladitev pokojnin v višini 5,2 odstotka, novembra in decembra pa je bil izplačan dodatek v višini 1,8 odstotka. Zakaj ni prišlo do izredne uskladitve?
Že sama beseda izredna uskladitev pomeni, da bi morala biti izjemoma. Od leta 2017 smo se navadili, da je bila skoraj vsako leto tudi izredna uskladitev. Ker je bila inflacija v letu 2022 več kot 10-odstotna, so upokojenci pričakovali, da bo izvedena še izredna uskladitev. Toda v zakon ZPIZ-2 je bila izredna uskladitev zapisana izključno z namenom, če ne pride do redne uskladitve. Ni pa normalno, da bi bili v istem letu izvedeni v enaki višini tako redna kot izredna uskladitev.
So pa upokojenci decembra prvič prejeli še zimski letni dodatek. Ali bo to stalnica?
To je težko napovedati, saj o tem odloča politika. Vendar ko nekaj uvedejo in naslednje leto tega ni, imamo ljudje občutek, kot da so nam nekaj vzeli.
Kdaj bodo prejeli letni dodatek? Ali bo izplačan v enakih zneskih kot lani ali so predvidene spremembe?
Prejeli ga bodo že tradicionalno konec junija, zneski pa se bodo povečali za pet evrov, lahko pa da se bodo letos dvignili cenzusi za manj, kolikor bo znašala uskladitev pokojnin, izplačan pa bo v petih zneskih. Zneski letnega dodatka bodo znašali 460, 320, 260, 210 in 150 evrov.
Letni dodatek je dobil močno domovinsko pravico v pokojninski blagajni, čeprav je bilo pred leti rečeno, da ta pravica ne spada v pokojninski sistem. Je pa velik socialni korektiv, ker tisti, ki so plačevali najmanj, dobijo najvišji dodatek. Morda bi veljalo razmisliti, da bi letni dodatek pretvorili v trinajsto pokojnino, za katero si prizadevajo upokojenska združenja, in da bi prejeli vsi upokojenci enak znesek, kar bi še vedno pomenilo socialni korektiv, saj bi tisti z nižjimi pokojninami dobili več, kolikor so vplačevali. V drugih državah ne poznajo letnega dodatka, imajo pa ponekod trinajsto pokojnino.
Ali se število upokojencev še naprej povečuje? Kako pa je s številom zavarovancev?
Število upokojencev se jasno povečuje, ampak pri tem je pomembno, kakšen je trend povečevanja. Lani se je v zadnjih desetih letih njihovo število najbolj povečalo, enako kot leta 2014, kar pomeni, da so se učinki reforme na neki način zaključili. Povprečno število upokojencev je lani znašalo 635.012. Ker pa se je povečalo tudi število zavarovancev, je situacija ugodna. Lani jih je bilo v več mesecih več kot milijon, tako da je bil postavljen rekord, kar je zelo spodbudno.
Da ni bilo še več novih upokojencev, pa so vplivale tudi stimulacije – 40 odstotkov starostne pokojnine ob nadaljevanju zaposlitve, ko nekdo izpolni pogoje za starostno pokojnino in tudi kdor ima že 40 let pokojninske dobe brez dokupa in dopolnjeno starost, se mu vsakih nadaljnjih šest mesecev šteje 1,5 odstotka, skupaj največ 9 odstotkov v treh letih. Poleg plače lahko tri leta prejema tudi 40 odstotkov pokojnine, potem pa preide na 20 odstotkov. Število ljudi, ki se odločajo za tovrstno stimulacijo, se povečuje. Konec lanskega leta jih je bilo več kot 20.700.
V kakšni kondiciji je glede na vse več upokojencev pokojninska blagajna?
Pokojninska blagajna je v dobri kondiciji, ker je dobro stanje v gospodarstvu in veliko število zavarovancev ter plače rastejo. S prispevki pride v blagajno več kot 80 odstotkov dohodkov.
Letos je začela veljati pomembna novost pri odmeri pokojnin delovnih invalidov. Kaj prinaša?
To je sprememba zakona ZPIZ-2N, ki se nanaša na delovne invalide, ki delajo za krajši delovni čas. Po novem se jim bo pri odmeri pokojnine štel v osnovo znesek, kot da so dobivali polno plačo, in ne kot je veljalo do zdaj, ko je bila osnova odvisna v enem delu od višine plače in drugi del od delne invalidske pokojnine oziroma delnega nadomestila, ki pa je bilo nižje, kot je bila plača.
Ampak število invalidskih pokojnin se iz leta v leto zmanjšuje. Zakaj jih je bilo včasih več?
Izboljšala sta se varstvo pri delu in organizacija dela invalidskih komisij, poenotili so se kriteriji in manj je tudi fizičnega dela. Žal pa je veliko bolniške odsotnosti, in to področje bi nujno potrebovalo spremembo. Samo Bolgarija in mi nimamo omejitve časa prejemanja bolniške.
Marsikateri so se zelo razveselili zagotovljene vdovske pokojnine, ampak le-ta ne bo rešila problemov nizkih vdovskih pokojnin, saj bo do nje upravičen le manjši del vdov ali vdovcev.
Zagotovljena vdovska pokojnina ni novost, uvedena je bila že leta 1992, veljala pa je do 2011, ko je bila ukinjena. Do nje sta upravičena vdova ali vdovec z izpolnjenimi pogoji za pokojnino (ne velja pa za upokojence, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg pravic) in sta imela nizko pokojnino. Ocenjujemo, da bo nekje med 8.000 in 9.000 prejemnikov zagotovljene vdovske pokojnine. To število pa se bo manjšalo, saj je med njimi velika večina žensk. V zadnjem obdobju se ženske upokojujejo z več dosežene dobe in tudi pokojnine so večje. Pomembno je, da skupni znesek obeh pokojnin ne dosega 744 evrov (upoštevana uskladitev 8,2 odstotka). Na primer, če je imela žena 350 evrov pokojnine, mož pa 350 evrov, sta imela oba skupaj 700 evrov, toliko bo znašala tudi zagotovljena vdovska pokojnina. Če pa je imela žena 400 evrov in mož 700 evrov, pa bo znašala zagotovljena vdovska pokojnina 744 evrov. Treba pa je opozoriti, da se tako kot pri letnem dodatku upošteva tudi prejemek iz tujine. Še opozorilo: vlogo za priznanje zagotovljene vdovske pokojnine je treba vložiti najkasneje do konca letošnjega leta. Pravica pa gre od naslednjega meseca po oddani vlogi.
Vesel sem, da je prišlo do te spremembe, čeprav je parcialna. Zanjo sem si prizadeval že od leta 2017 in tudi nasprotoval ukinitvi leta 2011. Vsaj nekaj tisoč vdovam in vdovcem bo izboljšala gmotni položaj. Iz te pravice je kasneje (leta 2000) izšla tudi pravica do dela vdovske pokojnine, ki ostaja še naprej.
Od leta 2020 do 2023 se je za moške ob upokojitvi postopoma zvišal odmerni odstotek na 63,5 odstotka in se izenačil za oba spola. Nekateri trdijo, da so bili moški, ki so se upokojili v času med letoma 2003 in 2022, zaradi nižjega odmernega odstotka, kot so ga imele ženske, oškodovani. Ali je mogoča ponovna odmera pokojnine?
Odkar se je leta 2020 postopno začel dvigovati odmerni odstotek za moške in je zdaj za oba spola izenačen, so tisti, ki so se upokojili pred tem datumom, večkrat poudarili, da bi se moral tudi za nazaj določiti višji odmerni odstotek, predvsem so bile te težnje za moške, upokojene od leta 2013. Vendar je treba poudariti, da so tisti, ki so se upokojili po letu 2012, zaradi teh izrednih uskladitev do leta 2020 v boljšem položaju kot upokojeni pred letom 2011, kar pomeni, če bi prišlo do ponovne odmere, bi bilo treba upoštevati tudi to in izračunati, za koliko, če sploh, so bili prikrajšani. Prav tako se je večini upoštevalo manj kot 24 najugodnejših zaporednih let.
Dodatek za pomoč in postrežbo je pravica po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), do katerega so upravičeni tisti, ki ne morejo samostojno opravljati vsakodnevnih opravil zaradi bolezni ali invalidnosti. Gre za pravico, ki izvira iz delovnega razmerja in plačevanja prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kaj se bo s to pravico zgodilo z uvajanjem zakona o dolgotrajni oskrbi?
Dodatek za pomoč in postrežbo je stara pravica in dejansko zanjo vplačujemo s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Ta pravica naj bi prešla v sistem dolgotrajne oskrbe konec leta 2025. Na zavodu smo si zelo prizadevali, da tisti, ki bodo do tega datuma že uživalci te pravice, še naprej ostanejo pod našim okriljem, razen če bodo sami želeli preiti v okvir dolgotrajne oskrbe, kar pa bodo verjetno storili zelo redki. Na koncu nam je s to pobudo, ki smo jo izpostavljali celo desetletje, uspelo.
Izplačuje se v treh višinah: 173,56, 347,11 ali 497,75 evra. Eno obdobje se sploh ni usklajeval, zdaj pa se usklajuje po zakonu o socialnih transferjih, kar je bilo lani ugodnejše, saj so se uskladili za 10,3 odstotka. Število prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo raste, ker se staramo. V lanskem letu ga je prejemalo povprečno 34.000 upravičencev, ob koncu leta skoraj 35.000.
Koliko upokojencev prejema pokojnino pod pragom revščine? Ali se ta delež povečuje ali zmanjšuje?
Veliko, moramo pa poudariti, da večina tistih, ki so delali krajšo dobo. Ne moremo pričakovati, da bo nekdo s 15 ali 20 leti delovne dobe imel pokojnino nad pragom revščine, še posebej če je plačeval nizke prispevke. Žal se delež prejemnikov teh pokojnin povečuje.
Kolikšno pokojnino prejema največ upokojencev?
Največ starostnih upokojencev, približno 125.000, prejema pokojnino med 700 in 800 evri.
Koliko znašata najnižja in najvišja pokojnina ter koliko časa v povprečju jo prejemajo moški in koliko ženske?
Najnižja pokojnina je v lanskem letu znašala 310,11 evra, najvišja izplačana je bila 3.974,31 evra. Tisti, ki jim je lani prenehala pokojnina, so jo v povprečju prejemali – moški 17 let in 10 mesecev, ženske pa 25 let in 11 mesecev. Doba prejemanja pokojnine se povečuje pri obeh spolih.
Zadnja leta je bilo zelo veliko sprememb pokojninskega zakona ZPIZ-2, na novo pokojninsko reformo pa še čakamo, čeprav naj bi bila sprejeta še letos. Kdaj bo znano kaj več in kaj naj bi prinesla?
Pomembno je, da jo vlada čim prej obravnava in potrdi izhodišča, in potem sledijo pogajanja med socialnimi partnerji. Izhodišča so bila predstavljena lani julija. Glavno sporočilo je, da ostaja 40 let delovne dobe in da se bodo vse spremembe, če bo prišlo do dviga starostne meje s 60 na 62 ali s 65 na 67 let, začele izvajati šele po letu 2028. Predvideno je tudi podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove. Če se bo upoštevala celotna delovna doba, naj bi se pet najslabših let odštelo. Razprava bo tudi o formuli za izračun usklajevanja pokojnin. Predlog je, da bi se upošteval večji odstotek povečanja cen življenjskih stroškov. Nova pokojninska reforma naj bi bila sprejeta do konca tega leta.
Menda naj bi končno prinesla tudi prenovo sistema invalidskega zavarovanja, ki ga čakamo že od osamosvojitve.
Potrebna je temeljita prenova invalidskega zavarovanja, ki ga nismo bili deležni v samostojni državi. Ker gre za občutljivo področje, je pomembno, da se bodo spremembe začele izvajati postopno čez dve ali tri leta. Predlog je tudi, da se uvede enoten izvedenski organ, pri tem pa bi moralo priti tudi do sprememb zdravstvenega zavarovanja, delovnopravne zakonodaje in tudi varstva pri delu.
Ali še vedno pošiljate zavarovancem informacijo o predvidenem datumu upokojitve in višini pokojnine po dopolnjenem 58. letu starosti?
Še vedno, to ostaja tudi v predlogu nove pokojninske reforme, morda se bo premaknilo kvečjemu z 58. na 60. leto starosti. Od leta 2021 je na naši spletni strani tudi osebni informativni pokojninski kalkulator, kjer si lahko z digitalnim certifikatom vsak sam na podlagi svojih podatkov, zbranih v evidencah zavoda, izračuna datum izpolnitve pogojev in višino pokojnine. Namen obvestila in informativnega osebnega kalkulatorja je tudi ta, da ljudje pregledajo svoje podatke in pravočasno sporočijo, če menijo, da kaj odstopa, saj je bolje, da se to uredi pred upokojitvijo.
Zaradi številnih sprememb zakona ste na zavodu verjetno imeli veliko dodatnega dela.
Zaradi teh številnih sprememb v zadnjih treh letih se je število zadev za reševanje izredno povečalo, tako da smo že v letu 2020 dosegli rekordno število rešenih in opravljenih storitev – 450.000, v letu 2021 že 500.000, v letu 2022 506.000, lani pa že dobrih 535.000. Vse to smo opravili s skoraj enakim številom zaposlenih s tem, da nas je veliko sodelavcev zaradi dobre gospodarske situacije, boljših plač drugje in velikih obremenitev zapustilo. V letu 2022 jih je odšlo deset odstotkov, povečuje pa se tudi bolniška odsotnost. Zato je bilo opravljenega veliko nadurnega dela.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem sodelavcem za res dobro opravljeno delo v letu 2023 in upam, da bomo v letu 2024 lahko pridobili dodaten kader, da ne bo potrebno toliko nadurnega dela, da se bo zmanjšala obremenjenost zaposlenih in posledično bolniški stalež ter odhodi v druga okolja, kjer so plače višje in delovne obremenitve nižje. Upam tudi na ustrezno ureditev plačnega sistema v javnem sektorju in da se bodo tako kot pokojnine tudi plače vsako leto redno usklajevale. Malo za šalo, malo za res, ko se toliko govori o dvigu plač po posameznih področjih, bi bili zaposleni na zavodu zelo zadovoljni, če bi se plače usklajevale kot pokojnine.
V kolikšnem času dobijo novi upokojenci odločbo?
V primerjavi z letom 2022 je čas trajanja do odločbe v lanskem letu krajši za dva dni, za pravico o pokojnini je pod 60 dni, če ne bi bilo toliko angažiranja pri razporejanju dela in prizadevnosti večine zaposlenih, bi bil čas trajanja več kot 90 ali 100 dni. Cilj zavoda je, da bi uporabniki storitev hitreje prišli do pravic, zato je s podporo sveta zavoda lani vladi predlagal povečanje števila zaposlenih, ki pa je sicer odobrila povečanje za deset zaposlenih, kar pa je manj od potreb. Na zadnji decembrski seji sveta zavoda je bila ponovno poudarjena potreba po povečanju števila zaposlenih.
Če samo pomislimo, koliko sprememb zakonodaje je bilo zadnja tri leta, zaposleni in novi zaposleni pa morajo poznati novo zakonodajo in tudi tisto izpred osamosvojitve, gre za specifično področje in uvajanje v delo je dolgotrajno, tako da vsakega odhoda strokovnega kadra ne moremo takoj nadomestiti.
Sprememba zakonodaje pa vpliva tudi na druga področja delovanja zavoda, predvsem na področje informacijskih tehnologij, kjer morajo vse spremembe zakonodaje programsko izpeljati. Na primer na področju nakazovanja pokojnin je bilo z vsemi temi dodatnimi uskladitvami in zimskim letnim dodatkom veliko dodatnega dela. Nekateri si povsem napačno predstavljajo, da je to rutina in da le pritisnemo na gumb. Zelo velika obremenitev za zavod je bil oziroma je tudi novi obvezni zdravstveni prispevek.
Ali se število uporabnikov elektronskih storitev povečuje?
Število se povečuje, še posebej zaradi eVloge za VSE, kjer ni potreben digitalni certifikat. Tako ni nujno, da posameznik pride na zavod, ampak lahko vse uredi od doma. Pozitivno ocenjujemo tudi enotni klicni center, ki je zaživel junija 2019 in se je zelo dobro obnesel tudi v času epidemije covida-19.
Nekateri si napačno predstavljajo, da le pritisnemo na gumb in računalnik vse sam izračuna.
