Št. 2, februar 2024
-
Naj živi vzajemnost
Kaj je čas? Nekaj, kar neprestano beži, so trenutki, ki se nam vtisnejo v spomin, je nekaj, česar se bolj zavedamo, ko smo starejši. V mladosti teče počasi, celo vleče se, ko je več let za nami kot pred nami, pa dnevi minevajo vse hitreje.
Zelo hitro je minilo tudi prvih petdeset let Vzajemnosti, prve in edine revije za starejše. Šestindvajsetega januarja leta 1974 je izšla prvič, takrat še kot priloga Delavske enotnosti, 1985 pa je pogumno zakorakala na samostojno pot kot revija in tudi po zahrbtnem poskusu prevzema leta 1999 ohranila številne bralce do danes. V tem času se je marsikaj spremenilo, a Vzajemnost ostaja priljubljeno branje starejših tudi v vse bolj digitalnem svetu.
Kazalo
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh Bralka skrbi za mamo, ki uporablja invalidski voziček. Živita v prvem nadstropju stanovanjskega bloka, brez dvigala, zato prosi za nasvet, kako bi z invalidskim vozičkom laže premagovali stopnice in kako naj mama z njega preseda v avtomobil.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Kdaj bo za izgnance delovala pravna država? Te dni posamezne interesne skupine opozarjajo na svoje probleme in delovanje pravne države. Zato želim javnost opozoriti tudi naš problem, ki ga politiki in organi, ki se sklicujejo na pravno državo, zelo dobro poznajo, saj se za rešitev prizadevamo že desetletja. Kljub visoki starosti izgnanci še vedno nismo obupali, zato bomo še naprej trkali na njihovo vest.
S pomočjo lahko starejši ohranjajo dostojanstvo Vsi se še dobro spominjamo avgustovskih poplav, ki so povzročile več milijardno škodo. Ko se je narava vsaj za silo umirila, so začeli na Zvezi društev upokojencev Slovenije z zbiranjem solidarnostne pomoči za prizadete. Med njimi je bilo namreč tudi veliko njihovih članov, predvsem tistih, ki prebivajo v Savinjski dolini in na Koroškem, kjer so bile posledice ujme najhujše.
O plačilu obveznega zdravstvenega prispevka od prejemkov, ki jih izplačuje Zpiz Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki je bil v Uradnem listu objavljen 30. decembra, je deloma spremenil določbe novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je od 1. januarja letos dalje uvedla plačilo obveznega zdravstvenega prispevka.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Uspešno društvo ne nastane čez noč V občini Videm, točneje v kraju Vareja, ki leži na pobočjih haloških gričev deluje Kulturno, turistično in etnografsko društvo Koranti Demoni. Pri svojem delovanju upoštevajo prvobitnost ljudskega izročila ter ohranjajo etnološko in kulturno dediščin. Najbolj so dejavni od svečnice do pepelnice, v času fašenka.
Varčevanje s pikapolonicami, ježki, zmajčki, delfinčki Leta 2020 smo obeležili dvestoletnico bančništva na Slovenskem, naslednje letopa smo dobili muzej, ki obiskovalcem odkriva delček zgodovine.Ko je na Čopovi ulici v Ljubljani namreč zaprla vrata znamenita Mestna hranilnica ljubljanska so namreč v njenih prostorih postavili Bankarium, Muzej bančništva.
Starejši so zakladnica izkušenj Pred srečanjem z nekdanjim rokometašem Vladom Bojovićem sem si predstavljal malce bolj zadržanega možakarja, ne glede, da gre za športnika. Pa sem naletel na pozitivnega človeka, s kakršnim že dolgo nisem pil kave.
Življenje zavedne slovenske meščanske rodbine »Leta 2008 sem po smrti zadnje predstavnice tretje generacije rodbine Legat-Kušej-Novak, moje matere prof. Ksenije Kušej – Novak, podedoval lep album s 497 razglednicami, od najstarejše iz leta 1897 do razglednic iz časa druge svetovne vojne. Poleg albumu pa je bilo še 511 kasnejših razglednic, poslanih do leta 2008. Vse razglednice so v slovenskem jeziku, pisane znanim članom rodbine, nepoškodovane, vsebinsko bogate ter s poudarkom na slovenstvu. Zato sem se pred petimi leti odločil, da na osnovi 210 izbranih razglednic in nekaj drugih dokumentov predstavim življenje te zavedne slovenske meščanske rodbine od druge polovice 19. do začetka 21. stoletja,« pravi 76-letni upokojeni profesor Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Mitja Novak, avtor zajetne monografije.
Varuhi zakladov slovenske narodopisne dediščine Slovenci imamo bogato dediščino ornamentike tako v stavbarstvu kot v uporabni umetnosti. Če so bile hiške naših prednikov še tako skromne, so bile bogate z ornamenti na stavbnem ali sobnem pohištvu – s svojimi »sanjami« - različnimi motivi so poslikali lesene skrinje, okrasili so stene, posodo, prtičke itd. To, kar je »pobožalo dušo« in prižgalo iskrico ustvarjalnosti naših prednikov, je proučeval, zbral in uredil Jože Karlovšek, njegovi potomci, še zlasti vnukinja Katarina, pa skrbijo, da slovenska ornamentika živi, se razvija in nadgrajuje.
Oboževalka knjig, glasbe in narave Seveda tudi ljudi, sicer Liljana Klemenčič, mladinska knjižničarka in pravljičarka ne bi bila lanska nagrajenka Slovenske sekcije IBBY – Združenja za uveljavljanje mladinske književnosti. Pripovedovalka pravljic, avtorica številnih izvirnih razstav različnih zvrsti literatur, bralne značke za odrasle, bralne terase, lastnica bogate zbirke zgoščenk, ljubiteljica narave in svoje zbirke dveh stotnij pelargonij je lani uradno postala upokojenka, ki nima časa.
Kovček, poln osebnih zgodb Janez Rogelj iz Ljubljane, 73-letni upokojeni novinar, je nekdanji dolgoletni glavni tajnik Slovenske izseljenske matice. Poleg spominov na zgodbe našega izseljenstva poseduje »čaroben kovček« s kopico fotografij iz tistega časa. Naučil se je sodobnih digitalnih veščin in tako deli te zanimive spomine z bralci izseljeniškega bloga Kovček in svojimi Facebook prijatelji. Vse pa je tudi vestno zabeležil v knjigi, ki bo kmalu izšla.
Zdravko je vsemu kos »Za svoje zdravje, dobro počutje, pridobivanje znanja in druženje moramo najprej poskrbeti sami,« pove Zdravko Taškar, policijski inšpektor v pokoju, balinar, državni balinarski sodnik prve kategorije, predsednik Društva upokojencev Piran, ponosni oče sina in dedek dveh vnukinj.
Korenovke prečiščujejo in pomlajujejo V zimskem času se manj gibljemo in rekreiramo, a smo kljub temu bolj izpostavljeni onesnaženemu okolju, več je smoga in v naše telo zaide več težkih kovin in drugih strupenih snovi ... Večja je tudi poteba po prečiščenju telesa. Tu nam je v pomoč helatoterapija.
Za večjo odpornost proti virusnim okužbam Nekoč sem se okužil z virusom gripe ali herpesa skoraj vsako leto. Leta 1998 pa je zdravnik dr. Ron Meyers objavil več uspešnih primerov zdravljenja viroz z antioksidantskim mineralnim praškom FHES.
Zaprtost težko spregledamo Razlogi za zaprtost se skrivajo v nepravilnostih črevesnega mišičja, živčnih povezav, v anatomiji črevesja ali težavah s prebavo, povezanih z encimi, žolčnimi kislinami, hrano in nekaterimi bakterijami.
Vse o beli srajci Malo je osnovnih kosov garderobe, ki jih lahko nosimo na načine, ki so vedno modni in aktualni. Enako kot velja za malo črno obleka je bela srajca nepogrešljiva in bi morala imeti svoje mesto v garderobni omari vsake ženske.
Bolezni srca in ožilja bolj ogrožajo ženske Na portalu Medscape sta objavljena prispevka, ki nakazujeta, da so ženske, še posebej tiste z višjim krvnim tlakom, bolj ogrožene za nastanek bolezni srca in ožilja.
Jedi z medom Med je sladek, to drži kot pribito. Na srečo poleg običajne saharoze med vsebuje še druge sladkorje in res pester izbor mineralov, celo vitaminov in nekaj aminokislin, da ga lahko označimo kot zdravo naravno sladilo.
Brez tuhtanja, kaj bi bilo, če... Babica je vprašala: »Kje je moja najdražja Polonca?« in z očmi iskala petletno vnučko po dnevni sobi. »Danes je že cel dan v sobi in se igra z punčkami in mačkami. Punčke lovijo mačke, mačke se skrivajo, mijavkajo in plezajo na drevo. Zjutraj jo je ena prestrašila, ko je skočila iz grmovja, pa še popraskala jo je po roki. Nič hudega sicer,« je povedala Polonina mama.
Kratki nasveti za dolgo in zdravo življenje Največji dejavniki tveganja za kronične in tudi najpogostejše bolezni pri nas, kot so, na primer, visok krvni tlak, holesterol, sladkorna bolezen tipa 2, itd. ter nekatere vrste raka so: nezdrava prehrana (premastna, presladka, preslana in preobilna), stres, premalo gibanja, kajenje in tvegano uživanje alkohola.
Zimska lahkotnost gibanja … … je osnovna človekova lastnost in sposobnost, ki jo je potrebno ohranjati in vzdrževati. Za to v prvi vrsti potrebujemo dobro voljo, sledita pa dovolj počitka v daljših in hladnih dneh ter ohranjanje telesne delovne in gibalne sposobnosti nasploh. Odlaganje gibanja je slaba dota, ki se vse hitreje odraža v življenju, zato se odločite in vsaj nekaj kar takoj naredite skupaj z nami.
Težave s kožo lasišča in povečanim izpadanjem las Tokrat smo dermatologinji posredovali vprašanji dveh bralk, ki imata težave z lasmi oziroma lasiščem in prosita za nasvet. Gospa Irma ima suho lasišče in prhljaj, ki ga ne more odstraniti niti s posebnimi šamponi niti s kremami. Dodaja še, da je pred dvema letoma imela obsevanja in kemoterapijo. Gospe Heleni pa zadnjega pol leta močno izpadajo lasje. Kot piše ima težave s ščitnico in visok krvni tlak, za kar jemlje zdravila. Sprašuje,alimorda zdravila vplivajo na izpadanje las.
Tapkanje – tako enostavno, pa tako učinkovito EFT (emotional freedom technique) ali tapkanje je metoda čustvenega osvobajanja in posledično tudi zdravljenja, pri kateri gre za neke vrste psihološko oziroma čustveno akupresuro; poznamo jo tudi pod imenom tapkanje. Po mnenju njenega ustanoviteljaGaryja Craiganaj bi s tapkanjem ustvarjali ravnovesje v energijskem sistemu.
Letošnje srečanje Vzajemnosti bo v Neumu V letu, ko praznujemo Abrahama, bo že 18. po vrsti, potekalo pa bo v Neumu v Hercegovini od 2. do 5. junija 2024.
Kvačkane košarice za razne drobnarije Košarice ali posodice pridejo doma vedno prav. Če želimo napraviti malo reda ali pa samo za dekoracijo. Z dodatkom prtička lahko v njih postrežete kruh, pecivo ali sadje.
Udobna domača jedilnica Dostop do jedilne mize mora biti neoviran in dovolj širok, ne glede na to ali gre za formalno jedilnico v ločenem prostoru, za manjšo mizo v kuhinji ali kadar je jedilnica del velikega dnevnega prostora, ki združuje kuhinjo in dnevno sobo. V zelo majhnem stanovanju ali garsonjeri si pomagamo z majhno, raztegljivo ali sklopno mizo, oziroma smo prisiljeni na obedovanje ob pultu.
Pod makedonskim soncem V Makedonijo sva se odpravila kot v časih nekdanje skupne države. Z letalom iz Ljubljane, z avtom iz Skopja preko Tetova do Ohrida in iz Ohrida preko Bitole in Prilepa nazaj do Skopja. Konec oktobra so naju pričakala sonce in pozno poletne temperature. Ni čudno, da je ima Makedonija v zastavi veliko sonce.
Po pustno oblačilo v domačo omaro Praznik, ki ni pust, čeprav se imenuje pust. Odet v zabavno šegavost veselo kliče pomlad in z njo nove začetke.
Vezenje madeira Madeira vezenje, angleško luknjičasto in rišelje vezenje spadajo v skupino izrezanca, kot najbolj luknjičasto delo.
Ivan Švajgl poje že 65 let Otroštvo in del mladosti je preživel v Halozah na Štajerskem, ko je imel 19 let pa ga je služba ponesla v Ormož, kjer živi še danes. Že rosno mlad se je ukvarjal z glasbo, kot mlad pevec je uspešno nastopil tudi na radijski prireditvi Pokaži, kaj znaš. »To so zelo lepi spomini. Okrog leta 1960 so bile te oddaje zelo priljubljene. Na moje besedilo sva s prijateljem, ki je igral na kitaro, predstavila skladbo z naslovom Marina, in prejel sem 1. nagrado občinstva. Kasneje sem v oddaji nastopil še dvakrat in tudi zmagal,« se spominja svojih glasbenih začetkov pevec Ivan Švajgl.
Balet mi vse življenje pomeni veselje Prof. dr. Henrik Neubauer je zaznamoval številna umetniška področja, neprecenljiva pa je njegova dediščina v baletnem prostoru. Bil je plesalec in koreograf, ustvaril je 80 baletnih koreografij in še več kot 100 za različne priložnosti ter v dramskih im opernih gledališčih, kot režiser 34 opernih in operetnih režij doma in v tujini, 15 režij dramskih iger v francoščini, napisal več kot 40 knjig in čez 600 člankov s področja opere in baleta. Deset let je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. 13 let je predaval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, bil in je še član številnih mednarodnih in domačih organizacij, med drugim Mednarodnega gledališkega inštituta in svetovalnega sveta International Dance Alliance.
Kako preverimo semena in upočasnimo kalitev krompirja Januarja in februarja je idealen čas za pregledovanje starih semen. Eden najpomembnejših korakov v tem procesu je izvajanje kalilnega testa. Ta test nam pomaga ugotoviti, ali bodo semena kalila ali ne. Poleg tega je pomembno razumeti, kako pravilno shraniti semena in kako dolgo ostanejo uporabna. Razkrili vam bomo tudi recept za prehitro kalitev semenskega krompirja.
(Ne)varna lahkotnost brskanja po spletu Kljub številnim koristim, ki jih prinaša digitalna doba, je potrebna pozornost.Ključno za varno uporabo interneta je, da smo seznanjeni s spletnimi tveganji in da se pred njimi znamo zaščititi.
Eksotika iz toplih krajev Rastline, ki k nam prihajajo iz eksotičnih krajev, dodajo v prostor tropski dotik narave Z njimi pa ne le okrasimo prostor, temveč tudi čistijo zrak in takodvigujejo kakovost življenja v njem.
V iskanju skrivnosti nastanjanja orientalskih preprog Leteče preproge pogosto zasledimo v orientalskih pravljicah, kjer so, kot navajajo, kralju Salomonu že slabo tisočletje pred našim štetjem služile kot prevozno sredstvo. Če se je kralj vozil na preprogi, zakaj se ne bi še mi; in smo se v iskanju skrivnosti preprog po turških tkalnicah in prodajalnah raje - za začetek - zapodili kar z avtomobilom.
K uspehu podjetja pripomogli tudi upokojenci
Letni dodatek bi lahko spremenili v trinajsto pokojnino Letošnja delna redna uskladitev pokojnin je bila prvič opravljena že januarja, sredi tega meseca pa bo znano, koliko bo dejansko znašala redna uskladitev in sledil bo poračun. To bo prva tako visoka posamična uskladitev po letu 1992. Z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem smo se pogovarjali o tem, v kakšni kondiciji je pokojninska blagajna, katere novosti bodo začele veljati letos, pa tudi, kaj naj bi prinesla nova pokojninska reforma.
Starejši so pogosto tarče prevarantov Pred kratkim sta našo 80-letno znanko »akviziterja« pošteno ogoljufala. Moški in ženska srednjih let sta ji že na pragu ponudila vsestranski prehranski dodatek, pravzaprav »čudežni pripravek«, ki zdravi praktično vse. Ko ju je gospa povabila v dnevno sobo, sta jih zaupala, da ta enkratne tablete delujejo proti visokemu krvnemu pritisku, holesterolu, sladkorni bolezni, revmi, pa še bolečine lajšajo. Gospa, ki je imela vse naštete težave, se je odločila, da bo »to zdravilo« kupila, čeprav so bile tablete zelo drage.
Radost nad očetovo svobodo je vrednejša od skrbi zanj Med božično-novoletnimi praznikih se je odvila tale lepa zgodba, ki govori o kakovostnem staranja in sožitju med starajočim se očetom in njegovimi domačimi. Dogajala se je v Beli krajini, kjer oče živi, v Novem mestu, kjer živi njegov sin z družino, in v Ljubljani, kamor je potoval sam. Eden od domačih mi jo je pripovedoval in s svojo resnico o lepem staranju in sožitju generacij me je navdušila. Verjetno bo še koga, ki hrepeni po zorenju v starosti in po lepem sožitju.
Nekateri mladi so veliko prezgodaj »stari«
Svet se stara. In mi z njim! Evropski statistiki so izračunali, da je nekaj več kot petina populacije starejša od 65 let. Za povrh so dali oceno, da se bo število starejših od 80 let do konca tega desetletje z zdajšnjih skoraj 6 odstotkov povečal na 14,6 odstotkov.
Podjetja želijo ukiniti papirno poslovanje V zadnjem času smo prejeli kar nekaj klicev bralcev, ki jih jezi, da podjetja in trgovine vpeljujejo le digitalno poslovanje, zahtevajo, da si namestijo aplikacije, s katerimi lahko uveljavljajo ugodnosti v trgovinah oziroma si uredijo elektronske dostope za plačevanje storitev in prejemanje obvestil.
S preventivnimi ukrepi nad demenco S staranjem postopno pešajo tudi nekatere miselne funkcije, vendar običajno staranje ne vodi v stanje demence. Res pa s podaljševanjem življenjske dobe demenca pospešeno narašča in spada med največje izzive javnega zdravstva tako po svetu kot pri nas. Nevrologi pravijo, da se bo leta 2050z eno od oblik te boleznispopadala skoraj tretjina Slovencev. Obenem pa poudarjajo, da bi z upoštevanjem preventivnih ukrepov lahko preprečili celo do 40 odstotkov primerov demence ali pojav bolezni vsaj odložili.
