Korenovke prečiščujejo in pomlajujejo
Prehrana
V zimskem času se manj gibamo in rekreiramo, a smo kljub temu bolj izpostavljeni onesnaženemu okolju, več je smoga in v naše telo zaide več težkih kovin in drugih strupenih snovi ... Večja je tudi potreba po prečiščenju telesa. Tu nam je v pomoč helatoterapija.
Ime je dobila iz grške besede khelato, ki pomeni zagrabiti. S to metodo zagrabimo presežne strupene težke kovine (svinec, nikelj, baker, živo srebro, aluminij, železo, kadmij in arzen) in jih odstranimo iz telesa. S helatoterapijo lahko odstranimo tudi kalcijeve usedline, ki se skupaj z oksidiranim holesterolom kopičijo na stenah žil in povzročajo aterosklerozo. Molekule težkih kovin so največkrat pozitivno naelektrene, medtem ko imajo helato snovi negativni naboj in se lahko vežejo s kovinami. Nastane tretja snov, ki jo telo z urinom izloči iz telesa.
Najboljše helato snovi so: vitamin C, vitamin E in orotska kislina, ki jo imenujejo tudi vitamin B13. Helato snovi so v sirotki, korenju vseh barv, peteršiljevi korenini, gomolju zelene, rdeči pesi, kolerabi, pastinaku, repi, hrenu in redkvi. Naravne helato snovi imajo tudi orehi, semena in jedrca ter cvetni prah. Večina teh snovi je prav v korenovkah. Poglejmo nekatere.
Korenje zavira proces staranja
Korenček lahko uživamo kuhanega, dušenega ali kot sveže stisnjen sok. To je izvrsten vitaminski in mineralni napitek z močnimi antioksidanti, ki ščitijo telo pred boleznimi modernega sveta. Korenje je pravcato bogastvo karotenoidnih in flavonoidnih snovi, mineralov in vitaminov. Najbolj znan karotenoid je betakaroten, iz njega nastaja vitamin A. V korenčku so skoraj vsi vitamini skupine B, zlasti veliko je B6 (za želodec) in B5 (proti stresu). Izrednega pomena je vitamin E, ki je nujen za rast, mladost in plodnost. Prav tako ima folno kislino in vitamina C in K. Med minerali ima veliko kalcija in železa, nekaj fosforja, natrija, silicija, selena, magnezija, arzena, mangana, žvepla, bakra in celo broma. Prav zaradi vlaknin in mineralov ima močno očiščevalno funkcijo: kot helato snov odstranjuje težke kovine in druge strupene snovi in odpadne kisline.
Pektin v korenčku varuje želodčno in črevesno sluznico. Vsrkava odvečno želodčno kislino in pomirja pekočo zgago. Surovo korenje hitro prežene gliste in druge zajedavce iz črevesja. Otroci, ki ne rasejo dovolj hitro, naj pijejo svež korenčkov sok ali jedo kašo, saj imata veliko encimov, zato spodbujata tek in prebavo.
Korenček pomlajuje in zavira proces staranja, krepi imunski sistem ter srce in ožilje, izboljšuje vid in kožo. Odpravlja vodenične otekline, pomaga pri protinu in revmi. Manj je znano, da pri moških povečuje nastajanje sperme in sposobnost oploditve. Le sladkorni bolniki morajo biti s korenčkom previdni, saj zelo hitro dvigne raven sladkorja. Korenje varuje tudi pred okužbami oči in grla, mandljev, sinusov, dihalnih organov ter ščiti živčni sistem. Izboljšuje zgradbo kosti in zob ter vsebuje snovi, potrebne za prehrano žlez z notranjim izločanjem, zlasti nadledvičnih.
Koleraba za uravnavanje sladkorja
Tudi koleraba je bogat vir karotenoidnih snovi, ki varujejo pred prostimi radikali, virusi in bakterijami. Enako kot vse križnice ima tudi koleraba eterična olja na bazi žveplenih spojin. To so glukozinolati kot predstopnja sulforafana ter indol-3-karbinol, ki potrjeno ščitita pred rakom na prostati, dojki in debelem črevesju. Koleraba je priporočljiva za sladkorne bolnike, saj uravnava raven sladkorja in zaradi kalija niža krvni tlak. Med vitamini je precej vitamina C, celo več kot v limoni, ter nekaj vitaminov B1, B2 in B3 in v sledeh vitamini B5, B6 in B9.
Sladkobnost kolerabe je tudi posledica ogljikovih hidratov, ki jih je skoraj toliko kot v krompirju. V njej je še veliko vlaknin, ki zagotavljajo daljši občutek sitosti, zato je koleraba primerna za vse, ki želijo shujšati. Ker koleraba nima dovolj široke palete vitaminov skupine B, jo v jedeh dopolnimo z žiti in mesom. Tak primer je na primer belokranjska jaglenica ali žitna klobasa, ki vsebuje svinjsko meso, slanino, proseno kašo, sol, poper in česen, vse skupaj je zalito z rdečim vinom.
Kolerabo lahko uživamo presno ali kuhano, podobno kot druge križnice. Če uživamo presno kolerabo, dobimo ves vitamin C, ki je v njej, in še vitamina B5 in B9 ali folno kislino.
Pastinak čisti organizem
V mamini juhi pastinak ali navadni rebrinec ni nikoli manjkal. Včasih je bil kot sladka škrobnata in zimska korenovka tudi zamenjava za krompir. Je odličen vir prehranskih vlaknin, vitaminov in rudnin, a ima le malo kalorij. Ime je dobil po alkaloidu pastinacinu.
Gojeni pastinak za prehrano je enoletna rastlina. Divji je dvoletnica in nima tako izrazitega korena kot gojeni. Pastinak zrase brez vsakršne oskrbe, le v hudi suši ga moramo zaliti. Skladiščimo ga kar v zemlji, v kateri rase. Preprosto ga pustimo in ga pobiramo le po potrebi. Pred zmrzaljo ga sicer zavarujemo, a koren v zemlji ostane tudi brez zaščite; po zmrzali je še slajši. Ko spomladi spet odžene, lahko liste režemo za solato.
Pastinak vsebuje veliko vode, do 14 odstotkov ogljikovih hidratov (škrob, saharoza, glikoza), do 1,3 odstotka beljakovin, 0,4 odstotka maščob, do 3,6 odstotka eteričnih olj, nekaj vlaknin in pektin. Rudninskih snovi je do 1,2 odstotka. Nekaterih mineralov ima celo več kot korenček: vsebuje več silicija, klora, fosforja, žvepla in kalija. Tudi vitaminov skupine B ima več kot korenje ter veliko vitamina C. Pomembna so tudi eterična olja in pektini, ki raztapljajo ledvične kamne, delujejo razkuževalno in diuretično. Čeprav je blede barve, ima tudi karotenoidne snovi. Zraven so še derivati furokumarina. Pastinak je hkrati gradivo, gorivo in čistilec našega telesa. Je močan diuretik in deluje vsestransko: spodbuja delovanje ledvic, srca, pljuč, jeter, in sicer tako, da odstranjuje odvečno vodo. S pastinakom zdravimo zastoj seča, vodenico, vnetje mehurja in revmatična obolenja, raztaplja tudi ledvične kamne. Ljudsko zdravilstvo priporoča pitje vode, v kateri smo kuhali pastinak, več tednov zapored tudi za odpravo žolčnih kamnov.
Pastinak, nariban v solati, deluje razkuževalno in spodbuja črevesno floro. Koristi želodcu, učinkovit je pri protinu, proti nespečnosti, krepi pa tudi pljuča pri bronhitisu. Aktivna snov alkaloid pastinacin pomirja pri nervozah in pomaga pri krčih in bolečinah v predelu srca. Pastinak v kombinaciji s peteršiljem ali zeleno je velika pomoč pri uravnavanju krvnega tlaka. Vsebuje psoralene, ki pomagajo pri vitiligu oziroma razbarvanju kože, pri luskavici in raznih kožnih ekcemih in pri nekaterih oblikah limfoma.
Pastinak pripravljamo na različne načine: lahko ga ocvremo ali skuhamo v juhah, obarah in enolončnicah. Uživamo lahko tudi surovega, narezanega ali nastrganega v solatah, tudi s paradižnikom, gobami, orehi in krompirjem. Vse to zabelimo z orehovim ali lešnikovim oljem, začinimo z limono in potresemo s parmezanom. Posušen pastinak lahko dodamo moki za kruh in pecivo. Včasih so ga uporabljali za sladek priboljšek. Priljubljen je dušeni pastinak, prepražen na masti s česnom.
Recepti
Dušeni pastinak kot priloga k mesu
Potrebujemo: en srednje debel pastinak na osebo, žlico masla ali masti, ščepec soli in kumine ter nekaj žlic jušne osnove.
Pastinak operemo in narežemo na rezance ali tanke rezine (kolobarčke), na kratko prevremo v slanem kropu, odcedimo in pretresemo na raztopljeno ohlajeno maslo. Prilijemo jušno osnovo in do mehkega skuhamo. Lahko ga tudi prepražimo na masti s česnom. Takemu dodamo nekoliko moke, zalijemo, potresemo s peteršiljem in malo pokuhamo. Ustrezno solimo.
Pastinak v solati
Potrebujemo: pastinak, korenje, domači jabolčni sok, kislo smetano, sol.
Očiščen in opran pastinak naribamo na strgalniku ali v električnem sekljalniku. Enako storimo s korenjem. Zmešamo, prilijemo kozarec domačega jabolčnega soka, zamešamo žlico kisle smetane, malce posolimo in po želji tudi posladkamo ter ponudimo ob kuhanem ali pečenem krompirju.
Izvleček iz pastinaka naredimo tako, da v mlačni vodi najmanj 12 ur namakamo fino sesekljan pastinak; odcedimo in spijemo. Lahko pa tudi nariban pastinak prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati vsaj dve uri, preden odcedimo in spijemo.
