Senčno vezenje

Prosti čas | april '24

Izvira iz indijskega vezenja chikan ali chikankari. To je tradicionalni slog vezenja, ki so ga poznali v mestu Lucknow že v 3. stoletju pr. n. št., kar je v svojih zapisih o Indiji omenil starogrški zgodovinar in diplomat Megasthenes, rojen leta 350 pr. n. št.

V tem obdobju so največ uporabljali muslin, saj je bil najprimernejši za toplo in vlažno podnebje. Po propadu cesarstva v 18. in 19. stoletju so se obrtniki vezenja chikankari razširili po vsej Indiji in ustanovili specializirane delavnice, medtem ko je središče proizvodnje še vedno v mestu Lucknow. Chikankari zahteva veliko potrpljenja, pridnosti in koncentracije. Obrtniki, večinoma ženske v vaseh, ki sodelujejo pri izdelavi teh izrednih, zapletenih in omamnih modelov, verjetno tvorijo največji obrtni grozd na svetu. To delo je vir preživljanja za več družin. Nežni cvetni motivi, vezeni na muslinu, se ujemajo z estetiko kot tudi s podnebjem starodavne Indije. Zapleteno tehniko se učijo več let, da obvladajo čudovito umetnost, ki vključuje več kot 36 različnih zapletenih vbodov, ki jih zdaj obogatijo tudi z raznimi biseri. Poleg tradicionalnega vezenja z belo nitjo na beli tkanini danes uporabljajo različne tkanine in prejice v pastelnih barvah.