Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OPOROKA IN NUJNI DELEŽI
Bralka je skupaj z možem lastnica stanovanjske hiše. Ima dva preskrbljena otroka. Z možem bi rada naredila takšno oporoko, da bi po smrti enega izmed njiju drugi postal lastnik celotne hiše. Po smrti drugega pa bi si hišo razdelila otroka.
Bralka in njen mož lahko naredita vsak svojo oporoko, s katero določita drug drugega za dediča solastniškega deleža na hiši preživelega zakonca, vendar pa imata otroka pravico vsak do svojega nujnega deleža. Otroka imata možnost, da te pravice ne uveljavljata – v tem primeru nujnega deleža ne bosta dobila.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
STRAH PRED PSI
Naročnica se je dogovorila za srečanje z menoj zaradi osemletne vnukinje. Deklica se namreč na smrt boji psov, zato bi ji babica rada pomagala. Vsak sprehod na prostem postane težava, saj je veliko sprehajalcev, ki imajo tudi štirinožnega spremljevalca. Najhuje je, če kateri od njih prosto teka naokrog. Takrat se dekličin strah in nemir še povečata, saj se boji, da bi pes prišel do nje in ji kaj hudega naredil.
Kadar je strah pred psi tako močan, kot je pri tej deklici, govorimo že o kinofobiji. Otroku, pa tudi odraslim osebam, onemogoča sproščene dejavnosti na prostem. Strah lahko izvira iz negativnih izkušenj (pasji ugriz), velikokrat pa se prenese z odraslega na otroka. V tem primeru se dekličina mama ravno tako boji psov. Pogovor s starši je zelo pomemben, saj nam lahko osvetli marsikaj, kar vpliva na njihovega otroka.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
VPOGLED V ZDRAVSTVENO DOKUMENTACIJO
Bralca zanima, ali se lahko kot pacient seznani s svojo zdravstveno dokumentacijo, ali ima glede tega kakšne stroške in ali ima pravico zahtevati, da mu zdravnik pojasni, kaj pomenijo določeni strokovni izrazi.
Kot pacient imate ob prisotnosti zdravnika (oziroma zdravstvenega delavca in sodelavca) pravico do vpogleda v celotno zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na vas. Prav tako imate pravico, da to zdravstveno dokumentacijo fotokopirate ali jo na kakšen drugačen način reproducirate.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DELNA POKOJNINA
Bralec iz Zasavja navaja, da je uživalec 20-odstotne starostne pokojnine od sredine leta 2016. Glede na to, da je pogoje za starostno pokojnino izpolnil tudi že po prejšnjem zakonu, so mu 20-odstotno starostno pokojnino odmerili od pokojninske osnove, izračunane na podlagi 18-letnega povprečja plač, ker je bilo to zanj ugodnejše. Zanima ga, ali bi v primeru delne upokojitve, delal bi le 10 ur tedensko, osnova za odmero ostala nespremenjena, saj je le-ta bistveno ugodnejša od pokojninske osnove, izračunane na podlagi 24-letnega povprečja plač, kot je to določeno za letošnje leto.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
TEŽAVE PO OPERACIJI PROSTATE
82-letnemu bralcu so pred tremi meseci operirali prostato. Podnevi je zdaj v redu, le nekoliko pogosteje gre na vodo. Ponoči pa ima zelo hude bolečine v spodnjem delu trebuha. Krčevita bolečina ga v presledkih spremlja skoraj vso noč. Izvidi na kontrolnem pregledu pri urologu so bili dobri. Težave naj bi po nekaj mesecih prešle, vendar niso. Zanima ga, kam naj gre po pomoč.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA
Bralec ima izpolnjene pogoje za starostno upokojitev. Zanima ga, ali mu zaradi tega lahko prekinejo delovno razmerje, saj namerava delodajalec v kratkem to delovno mesto ukiniti.
Delovnopravna zakonodaja, veljavna do konca leta 2002, je izpolnitev upokojitvenih pogojev štela za samostojen razlog, da je delodajalec lahko delavcu podal sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Sistemsko novi zakon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati v letu 2003, noveliran pa je bil leta 2007, tega ni več omogočal. Prav tako tega ne omogoča več trenutno veljaven zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1, ki velja od aprila 2013. Pokojninski zakon ZPIZ-2, ki velja od začetka leta 2013, pa pozna celo stimulativne ukrepe za primer, če se delavec ne upokoji takoj, ko ima izpolnjene pogoje za starostno upokojitev. Tako vsaki trije dodatni dopolnjeni meseci ohranitve zaposlitve prinesejo delavcu za 1 odstotek višji odmerni odstotek, to na...
Kako dolgo še brez usklajevanja?
Čeprav naj bi dodatki za pomoč in postrežbo in invalidnine za telesne okvare, zagotovljeni z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, zagotavljali njihovim upravičencem del dodatnih finančnih sredstev za kritje povečanih stroškov, ki jih imajo zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja, na podlagi katerega so pridobili katero izmed teh pravic, je njihova višina že vrsto let nespremenjena. Medtem ko so bili zneski dodatkov za pomoč in postrežbo nazadnje na novo določeni februarja 2013, pa so zneski invalidnin za telesne okvare nespremenjeni celo vse od 1. julija 2011. Še več, z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od 1. januarja 2013, je bila pravica do invalidnine za telesno okvaro tudi izločena iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SOLASTNIŠTVO
Bralka je ena izmed petih solastnikov stanovanja v večstanovanjski stavbi. Svoj delež bi rada prodala, zato jo zanima, kdo vse ima predkupno pravico in kako mora ravnati v zvezi s tem.
Predkupno pravico imajo solastniki stanovanja, lastniki sosednjih stanovanj pa ne. Zaradi vzpostavitve etažne lastnine se namreč šteje, da je vsako stanovanje svoja stvar, zato imajo prednost pri nakupu le tiste osebe, ki so že solastniki konkretnega stanovanja.
Bralka mora druge solastnike stanovanja pisno s priporočeno pošto in povratnico obvestiti o tem, da prodaja svoj delež, za koliko ga prodaja in kako dolgi so plačilni roki. Solastniki imajo možnost, da v tridesetih dneh od prejema obvestila uveljavljajo predkupno pravico, in sicer tako da bralko obvestijo o tem, da jo uveljavljajo. V tem primeru mora bralka prodati svoj delež tistemu, ki je uveljavljal pravico, in ga ne sme prodati drugemu. Če bi dva solastnika uveljavljala predkupno pravico, je vsak od njiju upravičen do dela bralkinega solastniškega deleža v skladu z višino svojega obstoječega solastniškega deleža. Če solastniki v danem roku izjavijo, da ne uveljavljajo predkupne pravice, ali če se glede tega sploh ne izrečejo, lahko bralka svoj delež proda komur koli za ponujeno ceno ali dražje, ne sme pa ga prodati pod ceno, ki jo je ponudila solastnikom.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
ODLAGANJE ZADOVOLJITVE
Naročnica, ki se je upokojila pred dobrim letom, je prišla po pomoč. Je ljubiteljska slikarka in je slikala že, ko je hodila še v službo, zdaj se pa hoče temu konjičku v celoti posvetiti. Težave ima, ker se navdušeno zažene v delo, potem pa jo veselje hitro mine. Če bi hotela biti res dobra, bi morala vložiti tudi trud in vztrajnost, to pa ji ni preveč všeč. Šele zdaj ugotavlja, da je tako vedno delovala v življenju. Želi si spremembo, pa ne ve, kako.
Prilagodljivi tudi pri bivanju
Kje in kako preživeti starost, je vprašanje, s katerim se sreča mnogo starejših zlasti takrat, ko se jim poslabša zdravje in ugotovijo, da imajo v domačem okolju veliko ovir za udobno in varno bivanje. Od tega, da je stanovanje ali kar hiša prevelika za njihove potrebe in predvsem predraga za vzdrževanje, do tega, da se zaradi stopnic, visokih pragov ali preozkih vrat težko gibajo, poleg vsega pa so še osamljeni.
Večina šele takrat začne razmišljati o selitvi v dom starejših občanov, nekateri tudi o selitvi v oskrbovano stanovanje, vendar se jih dejansko preseli malo. Oskrbovanih stanovanj ni dovolj, domovi so prezasedeni, čakalne dobe so dolge, marsikdo pa si zaradi nizke pokojnine selitev sploh težko privošči.