Še trije novi predlogi za spremembo in dopolnitev ZPIZ-2
V razmeroma kratkem času so bili v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije posredovani kar trije predlogi poslanskih skupin za spremembo in dopolnitev sedanjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ali je takšna vnema pri spreminjanju obstoječe zakonske ureditve (dva predloga sta bila namreč tudi dejansko uresničena) posledica zavedanja, da je bilo v času krize upokojencem naloženo (pre)veliko breme pri njenem razreševanju in je treba nekaj storiti za izboljšanje njihovega položaja, ali pa so ti le rezultat priprav na bližnje državnozborske volitve in priložnost za pridobivanje volilnih glasov pri upokojencih. Odločitev prepuščamo bralcem, ki jim v nadaljevanju namenjamo kratko predstavitev bistvene vsebine podanih predlogov, ne da bi jih dodatno komentirali, kar je, glede na to, da pomenijo šele formalen začetek predpisanih postopkov za njihov morebitni sprejem, tudi razumljivo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
UČINKOVITO UČENJE
Naročnica je prišla po nasvet, kako pomagati vnučki pri učenju. Kadar je pri njej na obisku, včasih delata domačo nalogo. Zanima jo, kako bi lahko pomagala, da bi se dekletce učinkoviteje učilo, bilo pri tem uspešnejše kot do zdaj in si na tak način pridobivalo prepotrebno samozavest. Vnukinja je stara 9 let in rada hodi v šolo.
Vsak otrok ima svojo hitrost učenja, zanimanja pa tudi način pomnjenja. Pomembno se je zavedati, da obstajajo različni učni slogi, in da znamo prepoznati, kateri je tisti, ki našemu otroku najbolj leži. Obstajajo vidni, slušni in gibalni način zaznavanja. Vidni tip veliko bolje razume to, kar vidi. Rad je v prvi vrsti, gleda slike, zapisuje, podčrtuje z barvicami. Določeno snov vidi v podobah in mu zato zelo pomagajo miselni vzorci. Slušnemu tipu so všeč učiteljeva navodila, razlago mora slišati, da si jo zapomni. Pozoren je na zvoke okrog sebe, na barvo glasu. Običajno se uči na glas in pozorno posluša razlago. Pomnjenje in razumevanje snovi sta učinkovitejši, če jo razlaga drugim in se o njej pogovarja.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ZAPOSLITEV STAREJŠEGA DELAVCA
V začetku leta 2017 je delodajalec zaposlil brezposelno osebo, starejšo od 55 let. Na podlagi zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela vsak mesec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo. Zanima ga, koliko časa bo lahko uveljavljal te ugodnosti.
Parlament je na decembrski seji sprejel novelo zakona, s katero je podaljšal trajanje veljavnosti še za 2 leti, torej do konca leta 2019. Četudi do tega podaljšanja ne bi prišlo, bi bil delodajalec vseeno upravičen do oprostitve plačila prispevkov 24 mesecev, saj je bistveno, da se v času veljavnosti zakona sklene pogodba o zaposlitvi, pri čemer morajo biti izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji tako na strani delodajalca kot na strani brezposelne osebe.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ZAGOTOVLJENA STAROSTNA POKOJNINA
Bralec A. K. iz Celja navaja, da so mu konec leta 2013 priznali starostno pokojnino po prejšnjem zakonu, ker je pogoje zanjo izpolnil v času uživanja denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje. Za izpolnitev pogoja 40 let pokojninske dobe so mu upoštevali tudi dodano dobo za čas služenja vojaškega roka. Zanima ga, ali zaradi upoštevanja dodane dobe ni upravičen do izplačila 500 evrov pokojnine, saj njegova starostna pokojnina zaradi tega ni bila znižana.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
STAVBNO ZEMLJIŠČE
Bralka je lastnica hiše, ki je na eni parceli, in vrta, ki je na drugi parceli, med njima pa poteka javna cesta. Za oboje mora bralka vsako leto plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, čeprav na vrtu nima namena graditi. Njeno prošnjo, da vrt ne bi bil več stavbno zemljišče, so na občini zavrnili z utemeljitvijo, da se to ne da storiti, ker sta hiša in vrt sredi naselja, in da bi to lahko storili le, če bi bila kje na robu naselja.
Občina s prostorskim aktom določi, katera zemljišča so stavbna zemljišča in katera niso. V tako imenovanem občinskem prostorskem načrtu določi poleg namenske rabe tudi pogoje za gradnjo, dopustne vrste gradenj, omejitve (višina, etažnost …) in podobno. Občina sprejme občinski prostorski načrt na podlagi razvojnih potreb kraja, pobud lastnikov nepremičnin, mnenj pristojnih soglasodajalcev in podobno. Sprejem občinskega prostorskega načrta poteka tako, da lahko lastniki nepremičnin vlagajo pobude za spremembe obstoječih prostorskih aktov, čemur...
Dan Zdusa v znamenju optimizma
Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, je ob dnevu Zdusa, ki so ga prvič zaznamovali 15. decembra lani, predstavil program in usmeritve zveze za leto 2018 ter menja o aktualnih temah, ki zadevajo upokojence. Dogodka so se udeležili ministri vlade RS Dejan Židan, Milojka Kolar Celarc, dr. Anja Kopač Mrak in Karl Erjavec.
Zveza društev upokojencev Slovenije bo letos svoje dejavnosti usmerila v naslednje najpomembnejše naloge: gmotni položaj upokojencev, pokojnine, zdravstveno varstvo in zavarovanje, socialne pravice in bivalni standard; stalni nadzor človekovih zakonsko in drugače določenih pravic starejših; memorandum Zdusa za leto 2018; skrb za aktivno, zdravo in varno staranje članstva v skladu s smernicami strategije dolgožive družbe; krepitev pomoči starejšim in organizacija prostovoljstva starejših; upravičiti je treba poslanstvo Zdusa kot ene izmed največjih civilnih neodvisnih družb v Republiki Sloveniji; okrepiti je treba aktivno državljanstvo s poslanskimi skupinami in resornimi ministrstvi in vlado.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
KRČNE ŽILE IN ZDRAVILA
74-letna bralka, ki ima težave s krčnimi žilami, sprašuje, ali lahko ob jemanju zdravila Marevan, ki ga prejema zaradi nerednega bitja srca, uporablja Venitan Forte gel. Z občasno uporabo mazila ima dobre izkušnje. Po nekajdnevnem jutranjem mazanju se ob težavah zmanjšajo bolečine, srbenje kože, manj je tudi nočnih krčev. Slišala pa je, da gela ni dobro uporabljati sočasno s tem zdravilom. Njena znanka, ki jemlje enako zdravilo, pa redno uporablja tablete iz divjega kostanja.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
SPOŠTOVANJE PACIENTOVEGA ČASA
Bralca zanima, ali drži, da se je spremenila zakonodaja na področju čakalnih dob, in ali prinaša kaj novega.
Zakonodaja s področja pacientovih pravic se je letos jeseni res nekoliko spremenila, novela zakona je že sprejeta, večina določil pa se bo začela uporabljati ob koncu letošnjega leta.
Kar zadeva spoštovanje pacientovega časa, novela zakona določa, da mora izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe poskrbeti za najkrajši možni čakalni čas in čakalno dobo v okviru razumnega časa. Delo mora organizirati tako, da je pacientu zagotovljena čim hitrejša zdravstvena obravnava. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora pacienta obravnavati v skladu z vrstnim redom na čakalnem seznamu oziroma v naročilni knjigi in vrstnega reda načelno ne sme spreminjati.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
NAJNIŽJA INVALIDSKA POKOJNINA
Bralka navaja, da je uživalka invalidske pokojnine od leta 1994 naprej, ki pa ne dosega zneska 500 evrov. Invalidska pokojnina ji je bila odmerjena na podlagi 22 let pokojninske dobe z 20-odstotnim dodatkom za invalidnost. Zanima jo, zakaj za mesec oktober ni prejela pokojnine v višini 500 evrov, saj je njena znanka, tudi invalidska upokojenka, le-to dobila. Ali je razlog, da je bila znanka invalidsko upokojena po letu 2000, saj tudi ona ni imela polne pokojninske dobe.
Razočarani nad predlaganim zakonom o dolgotrajni oskrbi
Končno smo po petnajstih letih priprav na sprejem sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe in obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v javno razpravo dobili zakonski tekst. Gre za posebno panogo socialnega zavarovanja in s tem za pomemben del socialne varnosti v naši družbi. Verjetno smo prav zato, ker pogledi na to ureditev, še zlasti pa finančne možnosti zanjo v preteklosti niso bile poenoteni, v zaostanku za razvitimi evropskimi državami. Z zakonsko ureditvijo naj bi se Slovenija uvrstila med tiste članice Evropske unije, ki se zavedajo...