Na področju socialnih pravic smo visoko med državami EU

18. avgust 2021

  Slovenija se po večini glavnih kazalnikov evropskega stebra socialnih pravic uvršča visoko med državami EU, vseeno pa so pred njo še številni izzivi. Pri kazalniku neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi denimo zaostaja za večino članic, pri osnovnih digitalnih spretnostih pa je tik za povprečjem EU, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v danes objavljeni publikaciji ESSP - Slovenija 2000-2020.

Evropski steber socialnih pravic so leta 2017 razglasili Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija, da bi se s primernimi, dostopnimi in finančno vzdržnimi sistemi socialne zaščite ter ustreznimi politikami trga dela in enakih možnosti zvišali socialni standardi v državah članicah. Podpisniki so evropski steber socialnih pravic utemeljili na 20 načelih s treh področij, in sicer enakih možnostih in dostopu do trga dela, poštenih delovnih pogojih ter socialni zaščiti in vključenosti. 

Na področju enakih možnosti in dostopa do trga dela je Umar ugotovil visoko vključenost mladih v izobraževanje in nizko neenakost v izobraževanju. Javni sistem izobraževanja v Sloveniji zagotavlja dobro dostopnost izobraževanja za skoraj vse skupine prebivalcev, še zlasti za mlade, saj je delež vključenih v sekundarno in terciarno izobraževanje močno nad povprečjem EU. Manj uspešni pa smo pri medkulturnem učenju in družbeni vključenosti ranljivih skupin otrok, zlasti Romov in priseljencev.

Med izzivi na področju enakih možnosti in dostopa do trga dela je zato Umar izpostavil zagotavljanje boljšega dostopa do izobraževanja ranljivim skupinam otrok in mladostnikov ter njihovo večjo vključenost, poleg tega pa tudi povečanje stopnje delovne aktivnosti žensk ter njihovo zastopanost v političnem in družbenem odločanju.

Na področju poštenih delovnih pogojev publikacija navaja, da prevladujoče standardne zaposlitve zagotavljajo razmeroma dobro socialno vključenost, premalo pozornosti pa je namenjene zagotavljanju kakovostnejših delovnih mest za vse oblike dela. V Sloveniji prevladujejo standardne zaposlitve, ki delavca razmeroma dobro varujejo pred tveganjem revščine in mu zagotavljajo socialno varnost, ugotavlja Umar, a dodaja, da ostaja prekarno delo v Sloveniji in EU prepogosta negotova oblika dela, ki je tako intenzivna, da ogroža dostojno delo in življenje delavca.

Manj pogosto kot v povprečju EU se v Sloveniji ukrepa na področju varnosti in zdravja pri delu, je glede poštenih delovnih pogojev še ugotovil Umar. Možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja še niso v celoti izkoriščene, pogosti zastoji v socialnem dialogu pa otežujejo učinkovitost politik trga dela in delovnih pogojev.

Socialni transferji zmanjšujejo revščino 

Na področju socialne zaščite in vključenosti je analiza pokazala, da je prag osnovnega zneska minimalnega dohodka v Sloveniji nizek, a socialni transferji (brez pokojnin) uspešneje zmanjšujejo tveganje revščine kot v povprečju EU. Izjema so starejše ženske, kar je predvsem posledica nizkih pokojnin.

Umar ob tem opozarja, da je dostopnost zdravstvenih storitev v Sloveniji omejena zaradi dolgih čakalnih dob. Zelo široka je medtem pokritost prebivalstva s košarico pravic, v dolgotrajni oskrbi pa kot najbolj pereč problem izpostavlja zaostanek v razvoju storitev oskrbe na domu.

Med osrednjimi izzivi na področju socialne zaščite in vključenosti izpostavlja vsem skupinam prebivalcev z nizkimi dohodki in drugimi socialnoekonomskimi ranljivostmi zagotavljati dostopne in zadostne socialne transferje, ki jih varujejo pred revščino. Izboljšati je treba dostop do nadomestil za brezposelnost za mlade, odpraviti čakalne dobe v zdravstvu in povečati število zdravnikov ter diplomiranih medicinskih sester.

Pomembno se mu zdi tudi zagotavljati ustrezno raven pokojnin, povečati dostopnost dolgotrajne oskrbe, povečati obseg najemnih in cenovno dostopnih stanovanj ter preprečevati porast brezdomnosti. Med izzivi za našo državo ostajajo še zagotavljanje oskrbe s čisto pitno vodo ter izboljšanje dostopnosti digitalne infrastrukture tudi na redkeje poseljenih območjih.

Povzeto po STA 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media