Prostovoljec lepša staranje sebi in drugim
STARANJE V SLOVENIJI
Kako doživljate svoje prostovoljsko delo, če ste prostovoljec? In kako prostovoljsko pomoč, če se spomnite, da ste je bili deležni? Zelo verjetno je eno in drugo, saj je prostovoljstva veliko, in to zlasti med starejšimi ljudmi. Pomislimo na delo upokojencev za skupnost v različnih društvih, prostovoljke pri programu Starejši za starejše, tisoče gasilcev ob naravnih nesrečah, pomoč v revščini, beguncem, tisoče krvodajalcev … Ta živa pripravljenost pomagati drugim, ki niso moji, je velikanska sila, ki jo je dobro globlje poznati.
Raziskovalni podatki po razvitem svetu kažejo, da je v stalnih prostovoljskih programih, ki jih organizirajo v skupnostih civilne organizacije, največji delež mladih upokojencev med 60. in 70. letom starosti. Seveda so tudi starejši in mlajši, vse od otrok. Ko slišimo, da vzgojitelji v vrtcu, učitelji v osnovni šoli ali mladina v dijaških in študentskih letih organizirajo prostovoljske akcije, nas to še posebej navduši. Zavedamo se sicer, da je prostovoljsko delo odraslih samoiniciativna odločitev, medtem ko pobuda in organizacija za prostovoljsko delo otrok in mladine pride večinoma od odraslih.
Pri prostovoljstvu mladih nas navda z veseljem to, da se uvajajo v solidarno pomoč drugim. Globoko v sebi čutimo, da ne moremo preživeti, če nimamo oči, srca in rok odprtih drug za drugega. Vživljanje v drugega, sodoživljanje z njim, sočutje, solidarnost, empatija so besede za različne odtenke tiste osnovne lastnosti, ki nam omogoča, da preživimo, ko smo nemočni, da dobro sodelujemo in komuniciramo v družini, službi in širši družbi, da se razvijamo kot družba in osebno zorimo kot ljudje. Ta zmožnost je vsakemu prirojena. Ali se bo razvila ali ostala zakrnela, ali se bo razvila prav ali v zveriženo manipuliranje z drugimi, pa je povsem odvisno od tega, kako jo od zgodnjega otroštva do konca življenja razvijamo. Zmožnost za lepo medčloveško sožitje je podobna zmožnosti za govor. Da otrok spregovori, mora dolgo poslušati govorico odraslih okrog sebe; če govorijo slovensko, bo spregovoril slovensko, če govorijo lepo in kultivirano, bo razvijal bogat jezik, če bo vse življenje sam izpopolnjeval svoj materni jezik in se učil tujih, se bo uspešno razvijal.
Ko se otroci in mladi uvajajo v prostovoljsko pomoč drugim, čutimo, da bo rod naših otrok in vnukov še naprej razvijal humano družbo. Od odraslih pa samoumevno pričakujemo, da se bodo na naše govorjenje in dejanja, potrebe in stiske odzivali čuteče in humano; če se ne, smo razočarani nad njimi.
Veliko pripravljenosti na prostovoljsko pomoč
V reprezentativni raziskavi nad 50 let starih prebivalcev Slovenije o njihovih potrebah, zmožnostih in stališčih glede staranja in sožitja med generacijami smo vprašali tudi, ali bi bili pripravljeni prostovoljsko obiskovati starejše ljudi. Dve tretjini anketiranih (63 %) pritrjujeta. Da jih v starosti obiskuje prostovoljec, želijo trije od štirih (76 %). Tudi številna konkretna vprašanja, kaj delajo za blaginjo svojega kraja, kaj bi bili še pripravljeni narediti ipd., kažejo veliko pripravljenost za solidarno pomoč drugim v naši skupnosti. V Sloveniji praksa kaže razvejano prostovoljsko pomoč, ljudje so prepričani o njeni vrednosti. Pripravljeni so drugim pomagati ter pomoč od njih hvaležno sprejemati. Vse to je bistveni element socialnega zdravja v našem narodu. Prostovoljska pomoč v dejanih zelo odtehta črnogledo žolčnost ob trenutni socialni ujmi, ko nas je bolj kakor žled in poplave prizadela epidemija tranzicijske nepoštenosti, grabežljivosti in samozadostne sebičnosti v slovenskem javnem sožitju.
Že poznanje teh spodbudnih dejstev in podatkov je zdravilno. Prostovoljstvo pa ima še vrsto drugih blagodejnih učinkov, zaradi katerih ga je vredno gojiti v vseh življenjskih obdobjih, posebno po upokojitvi. Ko kako uro tedensko namenim smiselni pomoči drugim v skupnosti, čutim, kaj je aktivno staranje. Ko se pri prostovoljskem delu družim z mlajšimi od sebe, jim spontano predajam svoje življenjske izkušnje in spoznanja – za doživljanje sreče v starejših letih je to bistveno. Pri prostovoljskem delu imam lepe stike z različnimi ljudmi, ki me bogatijo in plemenitijo, da zorim v vedro, sproščeno in enostavno starost.
