Višje zajamčene starostne in invalidske pokojnine

Dobro je vedeti | maj '17

Na začetku aprila je odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je vlada posredovala v sprejem državnemu zboru po skrajšanem postopku konec preteklega leta, in soglasno podprl njegov sprejem z dopolnili, podanimi na seji. O tem predlogu zakona smo obširno pisali v februarski Vzajemnosti. Predlagana zakonska dopolnila pomembno spreminjajo pogoje za izplačilo višjega zneska zajamčene starostne in invalidske pokojnine za dopolnjeno pokojninsko dobo, določeno v zakonu, od zneska, ki ga sicer zagotavlja njuna odmera za tolikšno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, po ocenah omogočajo vključitev večjega števila upravičencev, vplivajo pa tudi na drugačen rok začetka veljavnosti tega zakona. 

Predlagatelj utemeljuje dopolnitve z zagotovitvijo višje zajamčene starostne in invalidske pokojnine v primerljivi višini s cenzusom za pridobitev varstvenega dodatka, urejenega v predpisih s področja socialnega varstva. Ta pa naj bi bila zagotovljena v enotnem znesku le omejenemu krogu uživalcev. Izplačevali naj bi jih le tistim, ki so dopolnili določeno pokojninsko dobo, zahtevano za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, določeni v zdaj veljavnem predpisu in prejšnjih predpisih. V praksi se namreč prepogosto dogaja, da so prejemki iz naslova socialnega varstva višji od pokojnin teh uživalcev, ki so v svoji aktivni dobi prejemali nizke dohodke. S predlagano zakonsko spremembo pa naj bi jim zagotovili osnovno socialno varnost vsaj v tolikšni meri, da jim za preživetje ne bo treba zaprošati za varstveni dodatek.

Če bo državni zbor predlog zakona z dopolnili sprejel, bo ženski in moškemu, ki pridobita pravico do starostne ali invalidske pokojnine s tolikšno pokojninsko dobo, kolikor pokojninske dobe brez dokupa zahteva ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljena starostna ali invalidska pokojnina v višini 500 evrov.

Prvotno predlagana možnost, da bi v zakonu določene zneske višjih zajamčenih pokojnin lahko pridobili tudi prejemniki starostnih in invalidskih pokojnin, ki so dopolnili 39, 38 in 37 let pokojninske dobe brez dokupa, pa je opuščena. Kljub opustitvi tudi teh možnosti pa naj bi dopolnitve, predlagane na odboru, v primerjavi s prvotnim predlogom vseeno omogočale vključitev večjega števila mogočih upravičencev. Na to vpliva predvsem sprememba zahtevane vrste pokojninske dobe za izplačilo višjega zajamčenega zneska starostne in invalidske pokojnine. Za to namreč ni več odločilna »pokojninska doba brez dokupa«, kot to določa osnovni predlog zakona, temveč le »pokojninska doba«, v katero pa ne bo šteta »dodana doba «. Dodana doba je po ZPIZ-2 navidezna doba, ki obsega četrtino obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje. Šteje se kot pokojninska doba brez dokupa le pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na višino pokojnine pa nima nobenega vpliva.

Leta 2019 izenačeni pogoji za oba spola

Višje izplačilo zajamčene starostne ali invalidske pokojnine pa naj bi bilo, tako kot določa osnovni predlog zakona, zagotovljeno tudi vsem tistim uživalcem teh pokojnin, ki so pravico pridobili po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih v preteklih obdobjih. Pogoj za izplačilo pa naj bi bila dopolnitev tolikšne pokojninske dobe, kot so jo ti predpisi določali za pridobitev starostne pokojnine pri najnižji starosti oziroma tudi ne glede na starost, če ta sploh ni bila predpisana.

Upoštevaje določbe ZPIZ-2 o izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, naj bi bili do višjih zneskov zajamčenih starostnih in invalidskih pokojnin letos upravičeni moški, ki so dopolnili 59 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe, in ženske, ki so dopolnile 59 let in 4 mesece starosti ter 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe, v letu 2018 ženske, ki bodo dopolnile 59 let in 8 mesecev starosti in 40 let pokojninske dobe, moški pa 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe. Od leta 2019 naprej pa so pogoji za izplačilo višjih zajamčenih pokojnin izenačeni ne glede na spol zavarovanca pri dopolnjenih 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe.

Glede na pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, določene v ZPIZ-2 in predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, veljavnih v preteklih obdobjih, naj bi bili do višjega zneska zajamčene starostne in invalidske pokojnine upravičeni tudi uživalci teh pokojnin, razvidni iz naslednjih razpredelnic.

Starostni in invalidski upokojenci, ki so pridobili pravico do pokojnine po določbah ZPIZ-2, upokojeni v naslednjih letih, z dopolnjeno starostjo in pokojninsko dobo (Tabela 1):

Tabela 1

Starostni in invalidski upokojenci, ki so pridobili pravico do pokojnine po določbah ZPIZ-1, upokojeni v naslednjih letih, z dopolnjeno starostjo in pokojninsko dobo (Tabela 2):

Tabela 2

Po določbah tega zakona v skladu s prehodnimi določbami ZPIZ-2 naj bi bili do višje zajamčene starostne pokojnine upravičeni tudi tisti, ki so se upokojili v poznejših letih, pri čemer pa naj bi za tiste, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do pokojnine v letu 2013 in od 2014 naprej, veljale naslednje starosti in pokojninska doba (Tabela 3):

Tabela 3

Starostni in invalidski upokojenci, ki so pridobili pravico do pokojnine po določbah ZPIZ iz leta 1992, upokojeni v naslednjih letih, z dopolnjeno starostjo in pokojninsko dobo (Tabela 4):

Tabela 4

*ZPIZ-92 je začel veljati 1. 4. 1992.

Po določbah tega zakona v skladu s prehodnimi določbami ZPIZ-1 naj bi bili do višje zajamčene starostne pokojnine upravičeni tudi tisti, ki so se upokojili v poznejših letih.

Za starostne in invalidske pokojnine, pridobljene pred 1. 4. 1992, naj bi bila odločilna le dopolnjena pokojninska doba 35 let za ženske in 40 let za moške.

Vse naštete pokojninske dobe predstavljajo spodnje meje. Če so uživalci starostnih in invalidskih pokojnin uveljavili pravico z daljšo pokojninsko dobo, bodo seveda prav tako upravičeni do izplačila pokojnine v višini 500 evrov.

Uživalci starostne ali invalidske pokojnine, pridobljene v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, naj bi bil upravičeni do ustreznega sorazmernega dela višjega zneska zajamčene pokojnine.

Višje zajamčene pokojnine od oktobra naprej

Predlagane dopolnitve predloga zakona predvidevajo, da naj se višji znesek zajamčene starostne ali invalidske pokojnine ne bi upošteval kot osnova za odmero vdovske ali družinske pokojnine, prav tako pa tudi ne za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Do tega zneska pa naj ne bi bili upravičeni tudi tisti zavarovanci, ki so bili do uveljavitve pravic po ZPIZ-2 pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, oziroma jim je bila pokojnina odmerjena za ožji obseg pravic po predhodno veljavnih predpisih. Omejitev je smiselna, glede na to, da ti zavarovanci tudi niso upravičeni do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove.

Znesek višje zajamčene pokojnine naj bi se spreminjal v višini in rokih, veljavnih za usklajevanje pokojnin.

Predlagane zakonske spremembe in dopolnitve naj bi zaradi finančnih posledic namesto 1. julija 2017 začele veljati 1. oktobra 2017. Uživalcem starostnih in invalidskih pokojnin, pridobljenim do uveljavitve predlaganega zakona, naj bi zavod začel izplačevati pokojnine v višini 500 evrov po njegovi uveljavitvi brez predhodne izdaje posamičnega akta o tem.

Jože Kuhelj